Glede omenjenih tem sestanka so pogledi strankarskih veljakov bolj ali manj znani. V koalicijskih strankah vpis fiskalnega pravila v ustavo podpirajo, vendar hkrati vsaj v tako imenovani mali koaliciji (DL, DeSUS, SLS) nekateri menijo, da ne bi bila nobena katastrofa, če bi vprašanje fiskalnega pravila uredili kako drugače. V opozicijskih strankah PS in SD medtem načelnega odklonilnega stališča niso spremenili, kar pomeni, da za spremembo 148. člena potrebne najmanj dvotretjinske večine ni. Opozicija in vladna koalicija sta si veliko bliže pri vprašanjih, kaj storiti z bankami v rdečih številkah in z državnim holdingom, čeprav pogajanja o podrobnostih, denimo o tem, kdo bo imenoval nadzornike državnega holdinga ter vodstvo agencije "slaba banka", še potekajo. Tudi če pri tem ne pridejo skupaj, koalicija lahko oba zakona sprejme sama brez velike nevarnosti, da bi opozicija zahtevala referendum.
Pripravljanje poti za sestop z oblasti
Bistveno manj pa je jasno, kaj bo storil premier Janša oziroma kakšen bo razplet politične krize, ki se je začela z napovedmi, da bo vezal zaupnico na sprejem zlatega fiskalnega pravila. Premier v novejših izjavah in intervjujih ponavlja, da glasovanje o zaupnici ni izključeno, hkrati pa srdito napada opozicijo in tudi koalicijske partnerje. To nekatere poznavalce političnega dogajanja napeljuje na misel, da vodja SDS resno razmišlja o tem, da bi oblast prepustil nekomu drugemu. Nekdanji predsednik Zares Gregor Golobič, ki politično ni več tako aktiven, kot je bil pred leti, je prepričan, da se je Janša za odhod z oblasti odločil že poleti, ko je spoznal, da je zlasti finančno stanje v državi veliko hujše, kot si je predstavljal. Zdaj išče pot, kako se rešiti oblasti in ne biti ničesar kriv. Tudi naš sogovornik iz SD, ki ne želi biti imenovan, je prepričan, da je Janša ugotovil, da se mu vztrajanje na oblasti politično ne izplača. Zato z zlatim pravilom vnaša razdor v politiko, zadnje čase pa odpira tudi fronte proti lastnim partnerjem. Skratka, šlo naj bi za pripravljanje terena, da jeseni pride do politične krize, ki se bo končala z novimi predčasnimi volitvami.
V koalicijskih strankah je sicer neuradno slišati glasove kritike na Janšev račun, toda glede jesenskega razpleta so zelo previdni. Z delno izjemo Karla Erjavca, ki napoveduje odhod iz koalicije - vendar ne zaradi omenjenih vprašanj, ampak zaradi napovedi iz SDS, da bodo posegli tudi po pokojninah - večina pričakuje, da bo koalicija obstala, četudi bo Janša zamenjal nekaj ministrov. Načrtov, kako ravnati, če bi Janša odstopil oziroma izsilil nezaupnico, vsaj tako se zdi, nimajo. Nekateri namigi pa kažejo, da bo ključnega pomena za razplet politične krize stališče strank "male koalicije". Upoštevajoč javno mnenje, predčasne volitve tem strankam ne dišijo preveč, kajti prav lahko bi se vsaj DL in DeSUS zgodilo, da izpadeta iz kluba parlamentarnih strank.
Nove predčasne volitve ali tehnična vlada
Nekoliko drugačno je večinsko mnenje v SD. Ti volitvam ne bi nasprotovali, saj računajo, da bi se del volilcev, ki so volili PS, vrnil in bi tako svoj decembrski izid (10 odstotkov) lahko bistveno izboljšali.
Ta zamera socialnih demokratov, ker jim je Jankovićeva PS po njihovem večinskem prepričanju nelojalno prevzela večji del volilcev, je tudi med pomembnimi razlogi, da se med seboj ne pogovarjajo niti o manj strateško pomembnih zadevah, kot je denimo, kaj storiti v primeru padca vlade. Kot že rečeno, uradnih stališč ni, neuradno pa tudi v PS prevladuje odklonilno stališče do tehnične vlade. Pričakujejo, da bodo vlado sestavili oni, ker imajo največ poslancev v parlamentu. O dogovoru strank, da bi ključne odločitve (sanacijo bank, strategijo upravljanja državnega premoženja, pokojninsko reformo in reformi trga dela in javnega sektorja ter še kaj, denimo kako porabiti finančno pomoč EU) prepustile tehnični vladi, večinoma dvomijo tudi v SD.
Toda prav veliko drugih možnosti ni, pravi Golobič, ki računa predvsem na to, da bi do tehnične vlade oziroma vlade narodne enotnosti prišli s pomočjo trojčka Virant-Žerjav-Erjavec. Toda pobuda za to smer reševanja morebitne vladne krize bi morala ostati v rokah Jankovićeve PS in Janša bi taki "tehnični" koaliciji, ki bi jo vodil nekdo tretji, stežka ugovarjal. Golobič se zaveda, da do nje ni tako lahko priti, zlasti bo težko najti "slovenskega Montija", toda drugače se nam vsem zelo slabo piše, še dodaja.
