Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ) nam včeraj podrobnejših informacij niso želeli posredovati s pojasnilom, da tega ne morejo storiti, dokler vsem kandidatom ni vročeno obvestilo o izidu razpisa. Če njihove navedbe držijo, to pomeni, da obvestilo doslej ni bilo vročeno kandidatki Mojci Jan Zoran, ki je sicer zaposlena na istem ministrstvu. Neuspešen razpis po informacijah z ministrstva pomeni, da so razpis primorani ponoviti.

Svet in strokovni svet podprla Djilasovo

Razgovore na ministrstvu so opravili omenjeni štirje kandidati, ki so od skupno petih prijaviteljev na razpis izpolnjevali njegove formalne pogoje. Razpisna komisija je po razgovorih ugotovila, da sicer vsi kandidati dosegajo prag primernosti, a hkrati izkazujejo neposredno pomanjkanje izkušenj na primerljivem delovnem mestu. Takole je sklenila: "Kandidati so se izkazali kot primerni, vendar bi se za vodenje osrednjega nacionalnega gledališča od kandidatov pričakovalo v vseh segmentih celotno izpolnjevanje kriterijev." Medtem sta strokovni svet in svet Drame v svojih nezavezujočih mnenjih, ki sta ju v skladu z ustanovitvenim aktom Drame dolžna oblikovati za ministra, izrekla podporo Ivani Djilas.

Svet, ki je sicer svoje mnenje posredoval po preteku zakonskega roka, ji je podporo izrekel s pridržkom. Kot nam je povedal predsednik sveta Drame France Arhar, so na seji sveta v začetku avgusta oblikovali mnenje z dvema poudarkoma. Najprej so na osnovi prejetih kandidatur ocenili, da bi si Drama zaslužila boljšega in bolj kompetentnega ravnatelja. Kot drugo pa so ocenili, da izmed prispelih kandidatur ministru Turku kot najprimernejšo potencialno ravnateljico predlagajo Ivano Djilas. Arhar sicer včeraj z razpletom razpisnega postopka ni bil seznanjen. Kot nam je potrdila Ivana Djilas, pa jo je kot kandidatko podprl tudi strokovni svet Drame, ki mu predseduje Jaroslav Skrušny.

Kolektiv in začasni vodja želijo ravnatelja

Medtem teče 15. mesec, odkar Dramo vodi v. d. ravnatelja Peter Sotošek Štular, ki so mu maja začasni mandat podaljšali še do novembra, čeprav je bil prvotno na to mesto imenovan za največ eno leto. Naloge umetniškega vodenja je v tem času prav tako kot v. d. opravljal gledališki režiser Eduard Miler. Sotošek Štular meni, da začasno vodenje ne vpliva bistveno na redno delovanje in poslovanje Drame, saj ta posluje z velikim presežkom prihodkov nad odhodki, načrtovanje rednih investicij in programa pa poteka nemoteno. Razplet prvega razpisa je komentiral z besedami: "Kolikor mi je znano, ni bil svet v celoti zadovoljen z nobenim od prijavljenih kandidatov in se je za pozitivno mnenje za eno izmed kandidatk odločil z zadržkom. Odločitev ministrstva je zakonita, vendar bi si tudi jaz želel čimprejšnjega imenovanja novega ravnatelja."

V pogovorih z vpletenimi nismo zaznali kritike dela v. d. ravnatelja, a sogovorniki ugotavljajo, da razmere v Drami, enem največjih slovenskih kulturnih javnih zavodov, niso optimalne. Igralec v Drami in kandidat za ravnatelja Boris Mihalj ocenjuje, da trenutni v. d. ravnatelja opravlja svoje delo dobro, medtem ko se odsotnost ravnatelja s polnim mandatom pozna predvsem v tem, da ni mogoče ustvarjati konsekventnosti programa oziroma načrtovati in izvajati dolgoročne programske vizije. Na vprašanje, kakšna je klima v ansamblu in širšem delovnem kolektivu, odgovarja: "Ocenjujem, da si kolektiv čim prej želi vodjo s polnimi pooblastili, saj le tako ve, na koga se lahko obrne glede odprtih programskih in drugih vprašanj."

Koga bo povabil Turk?

Odgovor na vprašanje, kdaj naj bi se razpis ponovil, z ministrstva še pričakujemo. Prav tako smo na ministrstvo naslovili vprašanje, koga bo minister povabil h kandidaturi na naslednjem razpisu. Kot namreč dopušča ustanovitveni akt Drame, lahko minister poleg javnega razpisa posamezne kandidate povabi tudi neposredno. Sodeč po pridobljenih informacijah se je izbiranje ravnatelja tokrat končalo neuspešno, ker na ministrstvu pri iskanju vodstva Drame merijo nekoliko više.

Morda previsoko. Strokovna javnost namreč že dolga leta opozarja, da je za slovenski kulturni prostor značilno pomanjkanje kvalitetnih kulturnih menedžerjev, še manj pa je takih kvalitetnih vodstvenih kadrov, ki bi hkrati veljali za vrhunske strokovnjake na področju gledališča, kakor to za ravnatelja določa ustanovitveni akt Drame. Drugi javni razpis bi torej utegnil še toliko bolj očitno razkriti prav to "sivo cono" slovenske kulturne realnosti, razen seveda, če se primeren kandidat ne skriva v ministrovi aktovki.