Po besedah dekanke fakultete prof. dr. Nataše Vaupotič bodo spremembe študijskih programov omogočale skupne izvedbe predmetov na različnih programih in ciklične izvedbe nekaterih predmetov, na primer le vsako drugo leto. "Tako bomo zmanjšali čezmerne pedagoške obremenitve zaposlenih in bomo lahko več časa namenili za individualno delo s študenti in za raziskovalno delo," pravi Vaupotičeva.

Možnost postati tropredmetni učitelj

Tudi vse dvopredmetne programe, ki vodijo do poklica učitelja v osnovni in srednji šoli, bodo združili v en program z več moduli. Čeprav sprememba ne spada med večje, bo preprečila razdrobljene študijske programe, ki jih je fakulteti očital tudi minister za izobraževanje Žiga Turk. Kot pojasnjuje dekanka, dvopredmetne pedagoške programe že zdaj izvajajo skupaj z nepedagoškimi, zato s tem ne bodo dodatno prihranili. Bodo pa imeli po novem študenti možnost, opozarja, da se vzporedno z dvopredmetnim študijem izobrazijo še za tretjo smer in tako postanejo tropredmetni učitelji. "To je zelo pomembno za zaposljivost na manjših šolah," poudarja Vaupotičeva in dodaja, da morajo podrobnosti v zvezi s podeljevanjem strokovnih nazivov, kreditnimi točkami in ostalem uskladiti še z ministrstvom za izobraževanje.

Sicer pa na fakulteti trenutno računajo na pomoč mariborske univerze. Ta je pripravila razpis za dodeljevanje sredstev za kratkoročno izravnavo v višini 887.000 evrov, ki se je zaključil včeraj. Nanj so se prijavili tudi na FNM. Takšna pomoč bi jim sicer zagotovila likvidnost za letošnje leto, ne bo pa rešilo sistemskega problema financiranja omenjene fakultete. O tem pa naj bi se pogovarjali na kolegiju dekanov, kjer bodo poskušali zastaviti strategijo razvoja univerze.

V pričakovanju nižjih dvanajstin

Z grozo pa visokošolski zavodi, ki so v težavah, pričakujejo mesec, ko jim bo pristojno ministrstvo nakazalo zaradi nove uredbe o financiranju nižjo dvanajstino denarja, ki jim pripada iz proračuna. Kdaj se bo to zgodilo, z ministrstva še nismo izvedeli.

"Kasneje kot bo to, nižja bo dvanajstina, ker bo zajemala poračun znižanja sredstev za vse leto. Če bo to decembra, bodo univerze dobile le okoli 20 odstotkov potrebnih mesečnih sredstev. Sicer pa se tega denarja ne da privarčevati ne postopoma ne naenkrat, saj 90 odstotkov porabe že ob neznižani mesečni vsoti predstavljajo plače," je zaskrbljena Vaupotičeva.

Kot je znano, je nova uredba o financiranju visokega šolstva dvignila mnogo prahu. Na ljubljanski in primorski univerzi se bojijo, da bi denarja za plače zaposlenih zmanjkalo proti koncu letošnjega oziroma v začetku prihodnjega. Prav tako pa marsikje niso zadovoljni z razdelitvijo denarja. Kot je v intervjuju za Delovo Sobotno prilogo omenil rektor primorske univerze dr. Dragan Marušič, je število v prvem roku sprejetih študentov na primorsko, mariborsko in ljubljansko univerzo približno v razmerju 1:3:8, finančna sredstva, ki jih te univerze dobijo, pa približno v razmerju 1:4:14. Na ministrstvu za zdaj navedbe še niso potrdili ali zanikali.