Na ta problematični vidik ustanavljanja novih zavodov je ob ustanovitvi Visoke šole za upravljanje podeželja v Novem mestu opozoril rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Stanislav R. Pejovnik. Poudaril je, da šola nima lastnih sredstev (in prav tako ne lastnega univerzitetnega kadra). Pobudnik ustanovitve občina Novo mesto hkrati izjavlja, da občinski svet podaja soglasje ob pogoju, da se visoka šola financira brez obveznosti občine. "Dobili bomo ustanovo, ki bo s svojimi programi predvidoma financirana od države," je opozoril rektor. To pa zanj v času varčevalnih ukrepov, ki so prizadeli univerze, ni sprejemljivo. Ogrožena je izvedba že obstoječih programov. "Zaradi znižanih sredstev smo prisiljeni v reze delovanja in tudi pričetek odpuščanja zaposlenih."

Viri odvisni od ustanovitelja

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pojasnjujejo, da vire za zagotavljanje sredstev za delovanje univerz v aktu o ustanovitvi opredeli ustanovitelj. Pomembno je, ali je zavod zaseben ali javen. Med javne zavode (visoke šole, fakultete, univerze) spadajo le tisti, katerih akt o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda sprejme državni zbor. Zanje morajo biti v državnem proračunu zagotovljena sredstva za ustanovitev in delovanje, ki se razdeljujejo v skladu z uredbo o financiranju

visokega šolstva. Če univerzo, fakulteto ali visoko šolo ustanovi kdo drug, tudi če je to javni zavod, občina ..., spada med zasebne. Zanje pa državni proračun denarja ne zagotavlja, pojasnjujejo na ministrstvu.

Financiranje predvidenih članic prihodnje Gorenjske univerze nam je pojasnila podžupanja Mestne občine Kranj Nada Mihajlović. Ustanoviteljici blejske višje strokovne šole za gostinstvo in turizem ter jeseniške visoke šole za zdravstveno nego sta občini, torej sta zasebna zavoda, ki sta in bosta denar pridobivala po razpisih za koncesije pri ministrstvu za izobraževanje. Ustanoviteljica fakultete za organizacijske vede, ki za zdaj še spada k mariborski univerzi, a deluje v Kranju, želijo pa jo priključiti omenjeni univerzi, pa je država in fakulteta. To pomeni, da denar dobiva neposredno iz proračuna, je še dodala podžupanja.

Celjski načrt

Na Mestni občini Celje so nam povedali, da imajo vsi visokošolski zavodi, članice univerze, ki je trenutno v presoji pri NAKVIS, zagotovljene vire financiranja. Sredstva za delovanje rektorata pa bo zagotovil ustanovitelj - Regijsko študijsko središče oziroma občina in druge ustanoviteljice študijskega središča. Odgovorov na vprašanja, kako se bo financirala novomeška univerza, še nismo dobili.

A težave s financiranjem imajo tudi fakultete, ki naj bi denar za delovanje imele zagotovljen. O težavah fakultete za naravoslovje in matematiko mariborske univerze smo že poročali. S težavami se je soočila njihova fakulteta za energetiko, ki je nastala leta 2001 kot prva javna tehnična fakulteta v zadnjem desetletju. Ko se je leta 2011 spreminjala uredba o financiranju, ni upoštevala, da fakulteta v trenutku določitve sredstev še ni bila polno delujoča, pa tudi občine (Krško in MO Velenje, ki sta fakulteti pomagali vse od njenega nastanka do leta 2011) so zaradi finančne nezmožnosti umaknile svoje sofinanciranje, so nam pojasnili z mariborske univerze.