Preiskava je še vedno v zelo začetni fazi, je za časnik, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, dejal neimenovani tiskovni predstavnik ameriških organov pregona. Dodal je, da ne gre verjeti, da je Deutsche Bank denar iranskih komitentov skozi svoje ameriške operacije prenašala po letu 2008.
Leta 2007 se je nemška banka po njegovih besedah odločila, "da ne bo sklepala novih poslov s prebivalci v državah, kot so Iran, Sirija, Sudan in Severna Koreja". Poleg tega so v Deutsche Bank tedaj za obseg, ki ga dopušča zakon, napovedali tudi opustitev obstoječih tovrstnih poslov.
Tokratna preiskava je le zadnja v vrsti preiskav, ki so bile po letu 2009 sprožene zoper svetovne finančne ustanove in se nanašajo na transakcije denarja za iranske banke in podjetja, ki so jih dopuščale luknje v ameriški politiki.
Ameriški tožilci so po pisanju New York Timesa zaskrbljeni, da bo nedavna poravnava britanske banke Standard Chartered in newyorškega bančnega regulatorja v svet poslala napačno sporočilo, in sicer, da so ameriške oblasti ali razdeljene ali neusklajene. To bi lahko po njihovem mnenju oslabilo sodelovanje tujih bank in regulatorjev.
Preiskava zoper Standard Chartered, ki je bila v ZDA obtožena nezakonitih transakcij z Iranom, sicer še traja, tožilci pa morajo še poiskati prenose denarja teroristom, mamilarskim kartelom, posameznikom ali podjetjem v lasti oz. upravljanju sankcioniranih držav.
V zadnjem desetletju so ZDA in njihovi zavezniki med drugim sprožili sankcije zoper iranske banke, institucije in posameznike, s čimer so želeli ustaviti iranski jedrski program.
