Izjava za javnost verjetno kar z balkona
Pred veleposlaništvom je več aktivistov, ki pozdravljajo odločitev Ekvadorja, hkrati pa izkazujejo podporo Assangeu (WikiLeaks je organiziral neposreden prenos izpred veleposlaništva, ki si ga lahko ogledate spodaj). Ustanovitelj WikiLeaksa naj bi v nedeljo okoli 15. ure podal izjavo za javnost, a bo verjetno to storil kar z balkona.
Britanski policisti tako čakajo na Assangea, ki mu počasi zmanjkuje možnosti. Če pride iz veleposlaništva, ga bodo prijeli, če ne pride ven, bo v njem ujet. Pred dnevi so britanske oblasti celo grozile, da bodo vdrle na veleposlaništvo in Assangea aretirale.
Diplomatska imuniteta ali diplomatska pošta
"Assange lahko na naši ambasadi ostane za zmeraj," je rekel ekvadorski predsednik Rafael Correa. "Problem je, ker mu ne bodo dovolili prostega prehoda iz države," je ocenil v pogovoru za državni radio.
Kaj mu torej preostane? Nekateri menijo, da bi bila podelitev ekvadorskega državljanstva prava rešitev, dali bi mu še službo na veleposlaništvu, s čimer bi prejel diplomatsko imuniteto. A da bi jo dobil, bi najprej morala diplomatski status potrditi še država sprejemnica, torej Velika Britanija.
Lahko bi ga imenovali za predstavnika pri Združenih narodih, saj bi tako pridobil imuniteto pred aretacijo med potovanji na zasedanja ZN. Assangeu bi ta naziv Generalna skupščina lahko sicer hitro ukinila, vendar v tej časovni luknji bi bil zaščiten.
Omenja se tudi možnost diplomatske pošiljke. Čeprav se mogoče zdi za lase privlečena ideja, se je nekaj podobnega v preteklosti že zgodilo. Leta 1984 Britanija ni želela izročiti Umarua Dikkoa, nigerijskega ministra obtoženega korupcije. Ta je bil nato v Londonu ugrabljen in stlačen v zabojnik namenjen v Nigerijo kot diplomatska pošiljka. Ugrabitelji so se sicer ušteli in pozabili zabojnik tudi označiti kot diplomatska pošiljka, zato so ga oblasti pred carino pregledale in v njem odkrile pogrešanega ministra.
Izredno srečanje zunanjih ministrov OAS
Organizacija ameriških držav (OAS) je za prihodnji petek sklicala izredno srečanje zunanjih ministrov držav članic, da bi se pogovorili o razlikah med Ekvadorjem in Veliko Britanijo glede azila, ki ga je Quito podelil ustanovitelju spletne strani Wikileaks Julianu Assangeu.
Zasedanje zunanjih ministrov OAS je zahteval Ekvador, podprlo pa ga je še 23 držav članic. Proti so bile ZDA, Kanada ter Trinidad in Tobago. Še pet držav pa se je vzdržalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Srečanje bo potekalo 24. avgusta v Washingtonu. Uradno naj bi se "posvetili situaciji" med Ekvadorjem in Veliko Britanijo "glede nedotakljivosti diplomatskih prostorov Ekvadorja". Ekvador je namreč Veliko Britanijo obtožil, da "grozi" z vpadom v njegovo veleposlaništvo v Londonu, da bi lahko prijeli Assangea.
41-letnik se je na veleposlaništvu te južnoameriške države zadržuje že od sredine junija, ko se je Velika Britanija dokončno odločila, da ga izroči Švedski, kjer ga želijo zaslišati zaradi obtožb o spolnih napadih.
Assange pa se na drugi strani boji, da ga bo Švedska izročila naprej ZDA, kjer naj bi mu zaradi izdaje državnih skrivnosti grozila celo smrtna kazen.
Ekvador je Assangeu ravno iz razloga, da mu grozi smrtna kazen, v četrtek podelil politični azil. A po drugi strani mu Velika Britanija ni pripravljena zagotoviti "varnega prehoda", da bi lahko zapustil prostore veleposlaništva v Londonu. Ekvadorski predsednik Rafael Correa je v petek zato dejal, da bi Assange lahko na ekvadorskem veleposlaništvu ostane za zmeraj.
ZDA "ne verjamejo v institut diplomatskega azila"
ZDA se sicer doslej v ta spor niso vpletale in menijo, da gre za zadevo, ki jo morata rešiti Velika Britanija, Ekvador in morda še Švedska. A v petek so v Washingtonu sporočili, da "ne verjamejo v institut diplomatskega azila", kar bi bilo to, da bi Assange ostal na ekvadorskem veleposlaništvu za zmeraj.
Države OAS so sicer leta 1954 sklenile konvencijo o diplomatskem azilu, ki omogoča azil na diplomatskih predstavništvih "osebam, ki iščejo azil zaradi političnih razlogov". Ne velja pa to za osebe, ki se morajo soočiti z "obtožbami za običajna kazniva dejanja".
ZDA te konvencije niso podpisale in kot so v petek sporočili iz State Departmenta, "ne priznavajo koncepta diplomatskega azila kot dela mednarodnega prava". "Gre za dvostransko zadevo med Ekvadorjem in Veliko Britanijo in OAS ne bi smel igrati vloge pri tem," so še dodali, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kljub temu, da ZDA ne priznavajo koncepta diplomatskega azila, pa so ga same že večkrat izkoristile za zaščito aktivistov v nedemokratičnih državah. Zadnjič so se tovrstnega instituta poslužile maja, ko je kitajski borec za človekove pravice in oporečnik Chen Guangcheng pobegnil iz hišnega pripora in poiskal zaščito na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu. Kitajska mu je nato dovolila, da gre v ZDA "na študij".
Ključni človek prodemokratičnih protestov na pekinškem Trgu nebeškega miru leta 1989 Fang Lizhi je na ameriškem veleposlaništvu v Pekingu skupaj z ženo preživel več kot leto dni, preden so mu dovolili odhod v izgnanstvo v ZDA. Dogovor je takrat pomagala skleniti Japonska, še navaja AFP.
