Julian Assange je na sodišču izgubil pravno bitko proti izročitvi Švedski. Tam ga namreč želijo zaslišati glede domnevnega spolnega nadlegovanja. Čeprav omenjene obtožbe nimajo nič skupnega z Wikileaksom, nekateri njegovi podporniki verjamejo, da če bo Assange poslan na Švedsko, bo veliko bolj ranljiv, da ga izročijo tudi Združenim državam Amerike. Kot vemo, je Wikileaks objavil kopico tajnih dokumentov ameriškega Zunanjega ministrstva, tudi tiste o sporni vojni v Iraku in Afganistanu. Kljub temu pa Assangea ZDA ne bremenijo z obtožnicami, vendar mnogi verjamejo, da če se ta znajde čez lužo, ne bo več ugledal dnevne svetlobe.

Kaj je torej pravi razlog, da se je Julian odločil za politično zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu? "To je zelo pametna in premišljena poteza. Ekvadorski predsednik Rafael Correa in Assange imata skupne interese – oba podpirata idejo, da so ZDA imperialna sila, ki jo je treba zlomiti,“ pojasnjuje Robert Amsterdam, kanadski odvetnik, ki se predvsem ukvarja z visoko profilnimi primeri Južne Amerike, Rusije in Tajske. Poudaril je tudi, da so mu podatki, ki jih je objavil Wikileaks, očitno pripomogli pri obravnavi določenih primerov.

Correa proti ameriškemu imperializmu

Predsednik Correa, levo usmerjeni ekonomist, si na domačem in tujem prizorišču močno prizadeva stopiti na ameriške prste. Ta tako sodeluje z venezuelskim Hugom Chavezom, bolivijskim Evom Moralesom, kubanskim Fidelom Castrom in iranskim Mahmudom Ahmadinedžadom.

Correa je med drugim pred časom poskrbel tudi za dvignjene obrvi Britancev. Goreče se je namreč postavil na argentinsko stran v sporu glede Falklandskega otočja in celo pozval k sankcijam proti Veliki Britaniji.

"Z Južnoameriške perspektive je pridobitev Assangea odlična stvar,“ zatrjuje Amsterdam. "Ni treba biti niti proti-Američan, da to storijo. Ko denimo obiščem Gvatemalo, tam ZDA še vedno imenujejo 'imperij'. Po svetu je skoraj povsod čutiti protiameriško nastrojenost, oz. nastrojenost proti njihovi zunanji politiki. Assange bi bil tako v mnogih državah zelo dobrodošel, že zgolj zaradi omenjenega dejstva.“

Jorge Leon, ekvadorski politični analitik pojasnjuje, da si zaradi približujočih predsedniških volitev Correa z azilom Assangeu pridobiva močnejšo levičarsko podobo. Ta pa je nujna za ohranjanje njegovega položaja,“ pojasnjuje.

Correa je sicer nedavno nastopil tudi v Assangevi oddaji The World Tommorow. Assange ga je napovedal kot "vodjo, ki je odločilen za spremembe“ in še dodal, da je Correa odpravil ameriškega veleposlanika iz države, potem ko je s pomočjo Wikileaksa izvedel, da je ta vpleten v korupcijo tamkajšnje policije. "Tvoj Wikileaks nas je naredil močnejše,“ je poudaril Correa.

Assange ostaja na ekvadorskem veleposlaništvu

Assange ostaja na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kjer policija še naprej varuje morebitne izhode. Prav zato, ker London grozi z aretacijo v trenutku, ko bo Assange prišel iz veleposlaništva, se zastavlja vprašanje, kaj mu sploh preostane.

Zaradi primera Assange so se odnosi med Veliko Britanijo in Ekvadorjem precej zaostrili. Britanske oblasti so namreč zagrozile, da bi lahko vdrle na veleposlaništvo in Assangea aretirale.

A kot je na družbenem omrežju Twitter zapisal ekvadorski predsednik Rafael Correa: "Nihče nas ne bo prestrašil."

Correa je med drugim dejal tudi, da bo Assange očitno moral na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu ostati toliko časa, dokler mu britanske oblasti ne bodo dovolile prostega prehoda. "Assange pa lahko na naši ambasadi ostane za zmeraj," je dodal. "Problem je, ker mu ne bodo dovolili prostega prehoda iz države," je v pogovoru za državni radio ocenil Correa, kot poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ne glede na vse, zaenkrat kaže, da primer Assange še ne bo hitro končan. Britanski zunanji minister William Hague je v četrtek priznal, da bi se utegnil vleči mesece ali celo leta.

Prav zaradi Assangea se je na izrednem zasedanju že sešla Organizacija ameriških držav, kjer ima status opazovalke tudi Velika Britanija. Organizacija bo danes predvidoma odločila tudi o sklicu zasedanja zunanjih ministrov.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, pa je Ekvador za nedeljo že sklical zasedanje zunanjih ministrov Združenja južnoameriških držav (Unasur).

Diplomatska imuniteta 

Nekateri Assangevi podporniki si želijo, da bi mu Ekvador podelil svoje državljanstvo in ga imenoval za ddel osebja veleposlaništva v Londonu. Na ta način bi ga ščitila diplomatska imuniteta. Vendar, diplomatski status mora potrditi tudi država sprejemnica, kar od Velike Britanije razumljivo ne gre pričakovati.

Pravni strokovnjak Carl Gardner je izpostavil še eno možnost, ki bi se je Asange lahko poslužil. Ekvador bi ga lahko imenoval za predstavnika pri Združenih narodih. Po tem scenariju bi pridobil imuniteto pred aretacijo med potovanji na zasedanja ZN. Assangeu bi ta naziv Generalna skupščina lahko sicer hitro ukinila, vendar v tej časovni luknji bi bil zaščiten.

Omenja se tudi možnost diplomatske pošiljke. Čeprav se mogoče zdi za lase privlečena ideja, se je nekaj podobnega v preteklosti že zgodilo. Leta 1984 Britanija ni želela izročiti Umarua Dikkoa, nigerijskega ministra obtoženega korupcije. Ta je bil nato v Londonu ugrabljen in stlačen v zabojnik namenjen v Nigerijo kot diplomatska pošiljka. Ugrabitelji so se sicer ušteli in pozabili zabojnik tudi označiti kot diplomatska pošiljka, zato so ga oblasti pred carino pregledale in v njem odkrile pogrešanega ministra.