Carinska izpostava v Ljubljani je novinarjem danes odprla svoja vrata, da bi pokazali, kakšno je njihovo delo in kako carinski postopki danes potekajo. Vodja ljubljanske carinske izpostave Jože Lindav je pojasnil, da je do leta 2004 carinski postopek še v celoti spremljal papir, danes pa je poslovanje elektronsko.

Ko je danes torej na mejnem prehodu izdan tranzitni dokument, so o tem prek informacijskega programa obveščeni tudi cariniki v ljubljanski izpostavi. Hkrati od špediterjev dobijo elektronsko carinsko deklaracijo, ki je izdelana na podlagi računov in spremljajočih dokumentov. V deklaraciji je tudi že določena carinska tarifa in izračun carinskih dajatev, carinski postopek se lahko začne.

Ko je v sistem poslano sporočilo o predložitvi blaga, se sproži nadzor, v katerem se preveri deklaracijo oziroma, kot se je izrazil Lindav, logične povezave. Če nadzor ne ugotovi nepravilnosti, sistem deklaracijo sprejme in ji dodeli evidenčno številko, če pa sistem zazna neskladja, se deklaracijo zavrne. Takrat se prevozniku oziroma tistemu, ki je pripravil deklaracijo, pošlje sporočilo, katere nepravilnosti je treba odpraviti.

Če pa je prevozniku dodeljena evidenčna številka, se delo za carinike pravzaprav šele začne. Kontrolor pregleda deklaracije in večinoma na podlagi sistemske ali lokalne analize tveganja odreja nadzor, v manjšem številu primerov pa se za nadzor odločijo po lastni presoji.

Vrsto pregleda kontrolor odredi s pomočjo sistema, iz katerega je razvidna stopnja tveganja. Sistem nadzora pa je enak bodisi za obravnavo tovornjaka z blagom, namenjenim nadaljnji prodaji, bodisi vozilom katerega od dostavljavcev pošiljk posameznikom. Analize kažejo, da nepravilnosti ugotovijo pri 15 odstotkih izvedenih nadzorov, je dodal Lindavov pomočnik Jože Plut.

V primeru, da nadzor ni odrejen in je z deklaracijo vse v redu, se določi časovnica - ta ponavadi traja okoli pol ure -, v kateri lahko carinski uslužbenci še posegajo v postopek. Če ne posežejo, pa lahko prevoznik po poteku te časovnice blago prosto odpelje, kamor je namenjeno.

Ker delo carine že v celoti poteka elektronsko, pri uvozu k njim pride le še 40 odstotkov blaga, pri izvozu pa samo deset odstotkov. Preostalega blaga tako oni, kot je dejal Lindav, "skoraj ne vidijo". Ob tem je poudaril, da je sistem tveganja že tako razvit, da se da odklone že vnaprej predvideti in najti, zato ni potrebe po večjem obsegu pregledovanja. Po besedah tiskovne predstavnice carine Sabine Langus Boc je večina tranzita zakonita, zato nima smisla, da carina ovira pretok blaga. Oni posežejo le v tiste pošiljke, ki so sumljive, je dodala.

Lindav je še spomnil, da je bilo pred leti na njihovi izpostavi lahko naenkrat tudi po več sto tovornjakov, saj so morali na izpostavo priti tako vsi izvozniki kot vsi uvozniki, vse dokumente pa so morali fizično overiti. Danes je slika bistveno drugačna. Vozil, ki dejansko pridejo k njim, je za kar 70 do 80 odstotkov manj. Zato je carina danes le servis gospodarstvu, je ocenil Lindav, saj postopki tečejo hitreje.