Tudi v tujini je tako, kjer nekatera mesta svojim podjetjem za prevoz potnikov dajejo celo zelo visoke subvencije. "V Zagrebu na primer dobijo za vsak prevožen kilometer višjo subvencijo, kot pri nas znašajo stroški enega kilometra. To pomeni, da bi po takšnem izračunu od občine dobili kar 35 milijonov evrov subvencije," odkrije Horvat, ki pa meni, da so tako visoke subvencije za javni mestni potniški promet previsoke.

"Potniki potrebujejo predvsem kakovostne in točne avtobuse, pri preostalih stroških moramo biti vseeno zelo racionalni," meni Horvat, ki svoje izjave utemeljuje na 22 letih delovnih izkušenj v Ljubljanskem potniškem prometu, kjer je začel kot pripravnik in voznik avtobusov, pozneje pa se je preizkusil še na kopici drugih delovnih mestih v tem javnem podjetju.

Ljubljanski potniški promet (LPP) je lansko leto posloval z 9,6 milijona evrov izgube, letos ste je v prvih petih mesecih pridelali že 1,5 milijona. Kaj morate storiti, da bi LPP finančno posloval boljše kot zdaj?

Zaradi finančne sanacije podjetja ne načrtujemo nobenih nakupov avtobusov ali drugih investicij. Sanacije smo se že lotili, cene prevozov smo nekoliko popravili, povišali bomo cene šolskih vozovnic. Če bomo od ministrstva prejeli subvencijo za dijaške ter študentske vozovnice, pa bomo ob obljubljeni višji subvenciji Mestne občine Ljubljana LPP počasi pripeljali do recimo pozitivne ničle. Letos naj bi od mesta z rebalansom proračuna dobili subvencijo v višini 10 milijonov evrov.

Ob začetku mandata ste si zastavili cilj, da bi v naslednjih štirih letih opravili 15 milijonov več voženj.

Takšno povečanje potnikov je predpogoj, če želimo, da bo LPP v prihodnje funkcioniral kolikor toliko normalno. Zato moramo, da pridemo do te številke, uvajati in spraviti ljudi na integrirane in na podaljšane mestne proge, ponuditi moramo dober, hiter in reden javni prevoz. Pot do takšnega povišanja je mogoče daljša, kot sem pričakoval na začetku mandata, ampak prepričan sem, da je dosegljiva.

Ta cilj ni nemogoč, saj smo imeli pred dvajsetimi leti še več potnikov. Pred osamosvojitvijo smo prodali 65.000 splošnih mesečnih vozovnic, to je dvakrat več, kot danes prodamo šolskih vozovnic, ki jih prodamo največ. Z letošnjim povišanjem cene ene vožnje nam je sicer uspelo podvojiti število prodanih splošnih mesečnih vozovnic. Zdaj jih prodamo med 10.000 in 12.000. Moramo se samo držati zastavljenih ciljev in izboljševati našo dejavnost, recimo z novimi progami ali podaljševanjem obstoječih. Sočasno morata mesto in država sprejemati takšne ukrepe, da bo ponudba javnega prevoza kvalitetnejša in cenejša kot uporaba lastnih motornih vozil.

Si lahko obetamo kakšne spremembe ljubljanskih prog ali celo uvedbo novih?

Ko bo odprt Fabianijev most, bomo nanj preusmerili proge 2, 11 in 20, ker je Hrvatski trg po novem enosmeren v smeri proti središču mesta. Načrtujemo tudi spremembo trase 13, ker avtobusi od Bežigrada naprej večinoma vozijo prazni. Zamislili smo si, da bi nova trasa 13 potekala po Dunajski cesti, nato bi avtobusi zavili na Dimičevo, nadaljevali po Kranjčevi in nato zavili v smeri Štajerske ceste do Stožic. Na tej novi trasi bi uredili še po dve postajališči pri Gospodarski zbornici in dve pri Pop TV. Ko bo končana rekonstrukcija križišča Ceste v Mestni log in Ceste dveh cesarjev, bomo progo 1 iz Mestnega loga preusmerili vse do tega križišča.

Nekaj časa ste razmišljali tudi o tem, da bi z neposredno progo povezali Šiško in Vič.

To povezavo bi lahko vzpostavili prek Večne poti, ki pa je v prometnih konicah problematična, ker je zelo ozka. Za to progo bi potrebovali manjše avtobuse, ki jih v tem trenutku nimamo dovolj. V prihodnosti bi proga 23, ki vozi do živalskega vrta, povezovala ti dve območji.

Slišali smo, da naj bi se zaradi podaljšanja prog LPP v obljubljanske občine tam celo povišale cene nepremičnin. Kako to komentirate?

Res je. Na Škofljici nekdo ni mogel prodati novozgrajenih stanovanj, dokler nismo podaljšali avtobusne proge. Bližina avtobusov zagotovo pomeni višji standard.

So torej primestne občine zainteresirane, da bi v njihove kraje podaljšali ali uvedli kakšno novo progo?

So, seveda so. Odnos do LPP se je z leti močno spremenil. Pred desetimi in več leti kakšen župan za nobeno ceno ne bi dal evro za LPP, da bi podaljšali progo do njegove občine. Danes pa isti župan pravi, da so se ljudje pripravljeni marsičemu odpovedati, le mestnih prog LPP nikakor ne sme ukiniti. Veseli me, da je podpora javnemu prevozu na lokalni ravni vedno bolj navzoča in da obenem lokalne skupnosti javni prevoz tudi finančno podpirajo.

Za začetek novega šolskega leta zato skupaj s sosednjimi občinami pripravljamo podaljšanje proge 19I od Iga do Iške vasi. Načrtujemo tudi progo od Ljubljane do Vodic in lokalno progo po Vodicah. Progo 15 bomo podaljšali od Zgornjih Pirnič do Medvod, s progo 30 pa bi radi povezali Medvode in Zapoge. Integriran javni prevoz bi radi pripeljali še do Domžal in drugih primestnih občin, iz katerih se največ ljudi vsakodnevno vozi v Ljubljano in nazaj. Konkretnih dogovorov na tem področju še ni, ampak sodelujemo tudi s pristojnim ministrstvom, ker bo projekt lahko uspešen le s sodelovanjem države, lokalnih skupnosti in prevoznikov.

Kaj se dogaja z uvedbo conskega sistema plačevanja prevoza iz primestnih občin v Ljubljano? Kdaj bo ta uradno začel veljati?

Mesečne vozovnice že dalj časa delujejo, testiramo še plačevanje prevoza z vrednostno urbano. Hudih težav nimamo. Tu pa tam se le dogaja, da cone niso pravilno zapisane na kartici, kar sicer ne predstavlja težav pri plačevanju, vendar imajo lahko potniki zaradi teh tehničnih napak težave pri morebitni kontroli. To moramo zdaj izpopolniti. Predvidevam, da bomo to težavo že poleti odpravili in da bo s 1. septembrom conski sistem začel normalno delovati, kar pomeni, da bo mogoče plačevanje tudi z vrednostnimi vozovnicami.

Ali to pomeni, da bo cena prevoza enaka, če bo potnik vozovnico v celoti plačal z gotovino oziroma če bo del poti plačal z denarjem, drug del pa z vrednostno urbano?

Tako je. Potniki bodo po novem lahko celo pot do denimo Grosuplja plačali z vrednostno urbano, pri tem pa cena ne bo več odvisna od števila prevoženih kilometrov, ampak od posamezne cone. To tudi pomeni, da bodo cene nižje, kot so bile do zdaj.

Zakaj ste se odločili testirati brezplačno povezavo Wi-Fi na petih mestnih avtobusih? Ali želite potnike s ponudbo brezplačnega interneta dodatno privabiti na avtobuse?

Vsekakor in odzivi so bili za zdaj zelo dobri. To ponudbo trenutno testiramo na progah, ki vozijo v primestne občine in se ljudje z njimi vozijo od 30 do 45 minut, ter deloma na mestnih progah. Z brezplačnim brezžičnim internetom jim damo možnost, da čas, ko se vozijo v avtobusu, dodatno izkoristijo, bodisi da pogledajo svojo službeno elektronsko pošto, odgovorijo na prejeto pošto, da preberejo novice, da se zabavajo, pač da jim pot hitreje mine. V Ljubljani, kjer se potniki v povprečju vozijo manj časa, pa je brezžična povezava uporabna pridobitev za mlade potnike, da se zabavajo med potjo.

Kakšna je realnost, da bi premične točke Wi-Fi postavili na vse ali pa na večino vaših avtobusov?

Velikih stroškov s tem ne bi imeli; pri tem je najbolj pomembno, da stvar tehnično funkcionira. Nočemo, da bi zaradi prevelikega števila uporabnikov sistem deloval počasi oziroma da sploh ne bi deloval. Hočem, da deluje brezhibno. Enako je z obveščanjem potnikov prek na primer Twitterja. Hočem, da to počne nekdo, ki je zadolžen samo za komuniciranje prek socialnih omrežij in bo ta komunikacija hitra in kakovostna. A si zaposlenega za to v tem trenutku ne moremo privoščiti, zato smo naš račun na Twitterju nedavno ukinili.