Gašenje požara s kratkoročnim zadolževanjem

Največja vladna stranka SDS medtem z dejanji dokazuje, da vodi vse prej kot "koalicijo za izhod iz krize". Javnost namreč zaposluje z ideološkimi temami, ki še poglabljajo politični razdor, namesto da bi iskala široko politično soglasje za sanacijo bank, restriktivni proračun in paket reformnih ukrepov. Tudi finančni minister Janez Šušteršič s svojim prvim nastopom po daljšem dopustu zagotovo ni prispeval k pomiritvi finančnih trgov. Pričakovati bi bilo, da bi javnosti predstavil konkretne številke, ki bi dokazovale resnost namena vlade za restriktivno trošenje države.

"Denarja, da bi letošnji proračun lahko uspešno zaprli, ni," je v začetku tedna za nacionalno televizijo povedal predsednik koalicijske stranke DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec. Na ministrstvu za finance, kjer izjav drugih ministrov ne komentirajo, pravijo, da se mora država za izvršitev letošnjega proračuna zadolžiti zgolj še za 510,6 milijona evrov, ker se za 760 milijonov že je. S katerimi instrumenti se bo država zadolžila, ne razkrivajo, so se pa letos že večkrat neuspešno poskušali zadolžiti na mednarodnih finančnih trgih z izdajo državne obveznice. Država se je zadolževala s kratkoročnimi instrumenti, ki so jih večinoma pokupili domači vlagatelji, tudi ti pa so za posojen denar zahtevali razmeroma visoke donose. Država naj bi se znova kratkoročno zadolžila septembra, ko predvideva izdajo trimesečnih, šestmesečnih in devetmesečnih zakladnih menic, v kakšnih zneskih in s kakšno zahtevano donosnostjo, pa še ni znano. Ob tem velja dodati, da državi do konca leta za okoli 300 milijonov evrov kratkoročnih instrumentov zapade v plačilo. Že pri zadnji izdaji zakladnih menic, ki je bila izvedena julija, so vlagatelji zahtevali za 1,1 odstotne točke višji donos, kot so ga zahtevali za menico, izdano mesec prej.

Da v omenjenih pol milijarde ni zajet strošek čiščenja bančnih bilanc, je jasno, še vedno pa ni jasno, koliko bo ta strošek sploh znašal. Finančni minister Šušteršič še danes ne ve natančno, koliko milijard bo potrebnih, zato o zneskih ne govori, priznava pa, da "obstaja nekaj vprašanj glede javnofinančnih učinkov", a zatrjuje, da Slovenija zunanje pomoči ne bo potrebovala.

Bo država denar iskala na ameriškem trgu?

Od zadnje neuspešne prodaje obveznice se je položaj države na mednarodnih finančnih trgih še dodatno poslabšal, bonitetne ocene so padle, zahtevane donosnosti na slovenske obveznice so zrasle. Investitorji, ki so kupili državne obveznice v dosedanjih izdajah, imajo pri trgovanju z obveznicami iz meseca v mesec večje težave. Razlika med ponudbo in povpraševanjem po lani izdanih desetletnih obveznicah se je namreč v zadnjih tednih povzpela na kar okoli tri odstotke, medtem ko denimo v primerljivih španskih obveznicah ta razlika dosega zgolj okoli 0,5 odstotka. Poznavalci pojasnjujejo, da bodo mednarodni investitorji pri prihodnjih izdajah to vključili tudi v svoje ponudbe, zaradi česar bo morala država ponuditi še višjo obrestno mero. Razlika med prodajno in nakupno ceno je namreč neke vrste skriti strošek za vlagatelje.

Računajoč na to, da vsi ameriški potencialni vlagatelji o težavah Slovenije niso tako dobro obveščeni kot evropski in da ne bodo zahtevali tako visoke donosnosti, kot bi jo evropski, bo finančno ministrstvo v tretje tokrat poskusilo državo zadolžiti na ameriškem trgu. Postopke za dolarsko izdajo obveznice naj bi na ministrstvu za finance že začeli, bodo pa ti predvidoma trajali dlje kot v primeru zadolževanja na evropskem trgu, saj zahtevajo ameriški vlagatelji natančnejše podatke o državi, za katero bo izbrana investicijska banka prodajala obveznico. Katera od velikih ameriških investicijskih bank bi vodila prodajo, še ni znano, omenja pa se predvsem JP Morgan, ki je pred nekaj meseci sodelovala s Hrvaško. Rok za izdajo obveznice na ameriškem trgu je ministrstvo za finance po naših informacijah prestavilo s konca oktobra na konec septembra.

Da se Sloveniji trgi zapirajo in da bi lahko država zamudila, naj bi ministrstvo za finance po naših neuradnih podatkih posvarili tudi v Banki Slovenije, kjer so nam odgovore na naša vprašanja obljubili v prihodnjih dneh. Centralno banko naj bi skrbelo predvsem potencialno pomanjkanje likvidnosti v bančnem sistemu, še posebno, če bo država primorana dvigniti depozite iz bank. Zato naj bi v Banki Slovenije že pripravljali ukrepe oziroma povečali obseg instrumentov za zagotavljanje primarne likvidnosti.

Nič konkretnega o načrtovanem varčevanju

Omeniti velja, da mora država obveznico v višini 1,5 milijarde evrov, ki jih je namenila za depozite bankam, poplačati v začetku aprila leta 2014. Proračunov za leti 2013 in 2014 še ni, saj je vlada izhodišča finančnega ministra, kot smo že poročali, zavrnila. Včeraj je finančni minister Šušteršič pojasnil, da se je treba še odločiti o ukrepih na prihodkovni in odhodkovni strani za izpolnitev zaveze, da bo primanjkljaj prihodnje leto padel pod tri odstotke BDP. Na vprašanje, ali bo vlada to dosegla z vnovičnim rezom v plače v javnem sektorju, ali bo posegla v socialne transferje in pokojnine in ali vlada razmišlja o dvigu davka na dodano vrednost, je finančni minister odgovoril, da so mogoči različni ukrepi, ki pa jih za zdaj ne razkriva. "Zagotovo bo treba delati na nižji rasti odhodkov, hkrati pa je na prihodkovni strani zelo malo ukrepov, ki ne bi škodili gospodarstvu, in temu se bomo skušali izogniti," je povedal in zatrdil, da ministrstvo novega zakona o uravnoteženju javnih financ ni predlagalo.

Vprašanje je, kakšno rast odhodkov, čeprav nizko, si finančni minister, ki napoveduje znižanje primanjkljaja pod tri odstotke, sploh lahko privošči. V tako hudi finančni krizi bi tako prej pričakovali odločno izjavo finančnega ministra, ki državo brani v odnosu do vseh finančnih trgov, da bodo odhodki nižji in ne da bodo ti rasli. Drugo vprašanje, ki je tudi po včerajšnji izjavi ostalo neodgovorjeno, je, katere ukrepe na prihodkovni strani ima vlada še na voljo. Glede na izjavo finančnega ministra, da ne bodo obremenili gospodarstva, je vedno več znamenj, da bo to breme nosilo prebivalstvo, in sicer najverjetneje z dvigom DDV.

Da bi vlada pomirila mednarodne finančne trge, je do zdaj storila bore malo. Ti zakonu o uravnoteženju javnih financ in načrtovani javnofinančni konsolidaciji očitno ne zaupajo, prav tako nimajo zaupanja v slovensko politično srenjo, očitno upravičeno. Še vedno namreč ni jasno niti, ali bo politika do jeseni dosegla soglasje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo, pa čeprav stavi vlada, ko gre za zadolževanje po sprejemljivih cenah, prav na to. Vse kaže, da soglasja ne bo, vse več pa je indicev, da se za željo po zapisu fiskalnega pravila v ustavo skriva le to, da bi se sedanja vlada rada izognila usodi vlade Boruta Pahorja, katere ukrepi so na referendumih padali kot po tekočem traku.