V sindikalnih centralah zagotavljajo, da so v svojih stališčih enotni kot še nikoli, in napovedujejo, da se bodo odločno uprli nadaljnjim poskusom rušenja socialne države. "Med seboj smo dosegli visoko stopnjo soglasja. Zapisu zlatega pravila v ustavo absolutno nasprotujemo, saj menimo, da je predvsem naperjeno proti referendumom. Dovolj je, če je zapisano v zakonu. Nasprotujemo tudi predlaganemu načinu ustanovitve državnega holdinga. O njem se sicer lahko pogovarjamo, vendar je najprej treba iz njega izločiti Kad in Modro zavarovalnico ter preprečiti vpliv politike na upravljalsko strukturo," pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič.

Uvedba dodatnih varčevalnih ukrepov pri plačah, pokojninah in socialnih transferjih je zanj popolnoma nesprejemljiva. "Zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ nam niso bonitetne hiše niti za promil izboljšale ocene. Poleg tega pa je očitno, da ti ukrepi ne peljejo v gospodarsko rast in novo zaposlovanje," ugotavlja Semolič. Predloga sprememb delovne zakonodaje sindikati sicer še niso prejeli, a prvi mož ZSSS vlado že zdaj opozarja, "da mora vedeti, do kam lahko gre".

Po besedah predsednika Pergama Janeza Posedija so sindikati uskladili stališča glede socialnega sporazuma, glede novih ukrepov pa čakajo na vladne predloge. "Čeprav še nismo kaj dosti razpravljali, pa je očitno, da smo vsi proti zapisu fiskalnega pravila v ustavo, prav tako pa v Pergamu menimo, da je tudi holding čista bedarija," pravi Posedi.

Štrukelj: Vlada ne bo mogla več igrati na karto razdora

"Poleg vprašanja holdinga in nadzora nad Modro zavarovalnico, kjer je v igri še vedno tudi referendum, je za nas najbolj pomembna napoved dodatnih varčevalnih ukrepov, s katerimi naj bi vlada želela znižati plače javnim uslužbencem, zmanjšati nadomestila za brezposelnost in zamrzniti minimalno plačo," pojasnjuje Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja. Ker so bila javnim uslužbencem z zakonom za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) odpravljena plačna nesorazmerja, je prepričan, da med sindikati javnega sektorja ne more več biti različnih stališč. "Ob poskusu nadaljnjega znižanja plač bo javni sektor izrazito enoten. Vladi bo zato mnogo teže igrati na karto razdora," opozarja Štrukelj. Sindikati so po njegovi oceni v sedanjem trenutku tudi nasploh poenoteni kot že dolgo ne. "Smo na točki, ko sindikati zasebnega sektorja solidarno podpirajo sindikate javnega sektorja in obratno," pravi.

V vzajemno pomoč med sektorjema in veliko enotnost stališč med sindikati je prepričan tudi predsednik KS 90 Peter Majcen. "Glede zapisa zlatega pravila v ustavo smo skoraj stoodstotno proti, izjema so le nekateri manjši sindikati (železničarska sindikata Solidarnost in Alternativa sta že tradicionalno pod Janševim vplivom, op. a). Prav tako smo zelo enotni glede holdinga, medtem ko gre pri zakonu o delovnih razmerjih za obrambo klasičnih delavskih pravic. Ne vidim nobene možnosti, da bi sindikati delovali na različnih bregovih. Cilj je enak," zagotavlja Majcen.

Tako kot ostali sindikalni voditelji je tudi predsednik KS 90 glede morebitnih bodočih korakov precej skrivnosten. "Predsedniki central se bomo odločali glede na ukrepe vlade. Možno je vse; demonstracije, stavke, zbiranje podpisov za referendume. Prav tako pa je možen tudi pameten dogovor," pravi Majcen.

Nezadovoljstvo med sindikalnimi operativci

Medtem ko se sindikalni voditelji ponašajo z enotnostjo in odločnostjo, pa na nekoliko nižjih ravneh tli vse večje nezadovoljstvo nad pomanjkanjem akcije. "Sindikati smo zaradi stečajev podjetij in pritiskov režima zdesetkani do amena. Ob zid smo postavljeni tudi zaradi apatičnosti delavcev. Vse teže živijo, a si ne upajo ničesar storiti. Brez uspeha hodim po tovarnah, delavcev ne moremo zbuditi," se pritožuje Milan Mesarič, vodja mariborske regije v KNSS Neodvisnost. Zelo kritičen je tudi do največje sindikalne centrale - ZSSS. "V Sloveniji vladajo trije; vlada, menedžment in vsemogočni Semolič. Delavci ne spregledajo ukane ZSSS, ki se le navidezno bori za pravice delavcev, v bistvu pa sprejema škodljive sporazume in dogovore," meni očitno zelo bojeviti Mesarič.

Damjan Volf, izvršni sekretar KS 90 in vodja stavkovnih odborov v Primorju in Kraškem zidarju, ugotavlja, da so sindikati v zadnjih letih sposobni le še kurative, ne pa preventive. "Imam občutek, da so določene sindikalne centrale izgubile stik s članstvom. Preveč se posvečajo politiki in svojim stolčkom, premalo pa zaposlenim v podjetjih. Delavcev ne zanima politika, ampak čim hitrejša rešitev problema," poudarja Volf.

Tako kot Mesarič se tudi on pritožuje nad neaktivnostjo delavcev. "Kapital jih je prestrašil, obenem pa je zasejal nezaupanje do sindikalnih zaupnikov v podjetjih, tudi tako, da jih nagrajuje z raznimi ugodnostmi. Moč kapitala je velika in hitro si lahko okužen," opozarja Volf, ki zato osebno preverja sindikalne zaupnike. Poleg moči kapitala je jezen tudi nad neaktivnostjo države, ki jo krivi za propad Primorja in Kraškega zidarja. "Boj sindikatov je dostikrat obsojen na poraz, ker v politiki nimamo zaveznika, saj nas ta dojema le kot sovražnika sprememb. Ko pa na primer predlagamo, da bi spoštovanje delovne zakonodaje namesto neučinkovite inšpekcije za delo preverjali sindikati, pa noče država o tem nič slišati."