Analiza je primerna tako za otroke kot odrasle, navajajo, še posebno pa za ljudi, ki želijo s ciljano spremembo prehranjevanja in drugih dejavnikov življenjskega sloga vplivati na svojo telesno težo, ostati vitalni, ohraniti mladosten videz, ter za športnike in rekreativce, ki želijo doseči optimalne rezultate.
Produkt je nastal na osnovi znanstvenih dognanj, ki so danes že dostopna, je povedal Matjaž Petrovič iz podjetja GenEplanet, pri čemer so združili področje genetike in prehrane, kar opredeljuje pojem nutrigenetika. Genske analize opravijo v certificiranem laboratoriju v Trstu. Pregledajo več kot 120 genskih označevalcev, na osnovi česar naredijo 34 analiz za osem področij: kako do idealne telesne teže, kako geni vplivajo na presnovo in zdravje, katere vitamine in minerale potrebuje telo, vplivi na prehranske navade, učinkovitost presnove, razstrupljanje in antioksidanti, šport in rekreacija, gensko pogojene odvisnosti in staranje. Analizirajo le najbolj zanesljive genske označevalce z znanstveno osnovo, je povedala Barbara Strniša iz Studia Moderna.
V analizo so zajeli čim večje število dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje in zdravje. V področje pot do idealne telesne teže, na primer, so vključili šest poglavij - tveganje prekomerne telesno teže, odziv na nasičene, mononenasičene in polinenasičene maščobe, ogljikove hidrate in tip diete, ki združi znanje iz vseh teh področij. "Nasičene maščobe, vsebuje jih na primer meso, radi zaužijemo. Geni pa določajo, kako se odzivamo na stvari, ki jih vnašamo v telo. Nekdo se bo ob enaki količini mesa zredil prekomerno, nekdo drug pa ne. Če to vemo, lahko v zvezi s tem zavestno kaj naredimo," je Petrovič pojasnil smiselnost tovrstnih analiz. S pomočjo take analize se lahko posameznik usmeri v šport, ki je zanj bolj primeren. Tako je na primer študija, v kateri so ljudje intenzivno hujšali s treningom za moč, pokazala, da odstotek ljudi pri tem celo pridobiva maščobno tkivo. "Če želite shujšati z dvigovanjem uteži, morda sodite v odstotek populacije, za katere to ni najboljši način hujšanja," je povedal.
Naročnik analize dobi tudi informacije, kakšen je dednostni delež in s tem genetsko tveganje. "Pomembno je, kaj lahko naredimo z okoljem: če neke zadeve ne moremo uravnavati z okoljem, je ne vključimo v analizo," je povedal Petrovič. Prav tako ne analizirajo nagnjenosti k boleznim. "V prognostične genske teste se ne sme vključiti bolezni, proti katerim se ne da nič narediti, prav tako pa je lahko za posameznika vedenje, da ima veliko gensko obremenitev, da bo zbolel za določeno boleznijo, lahko zelo stresno," je razložil.
Personalizirana prehranska priporočila so sestavili s pomočjo nutricionistov in na podlagi obstoječih priporočil zdravega prehranjevanja. Nutricionistka Iva Verbnik je opozorila, da lahko vodnik predlaga drugačen način prehranjevanja, kot bi ga moral posameznik upoštevati, če je že zbolel za kakšno boleznijo. Ti ljudje zato potrebujejo dodaten nasvet, ki ga tudi nudijo v okviru njihove storitve.
Pomembna je interpretacija rezultatov
"Z gensko analizo lahko napovemo bolezensko stanje - a to je potencial, ni nujno, da se kdaj izrazi," je povedal prof. dr. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, sicer član strokovnega sveta Geneplanet.
Prof. dr. Nadja Kokalj Vokač, vodja Laboratorija za medicinsko genetiko UKC Maribor, pojasnjuje, da določene genske variabilnosti prispevajo k različni celični presnovi in je vedenje o tem, kakšno varianto nekega gena za določen proces v presnovni poti imamo, lahko seveda pomembno. Ker pa geni niso izolirane entitete, je pomembno samo njihovo skupno delovanje, sploh v kompleksnih procesih. Tako lahko neka varianta enega gena v kombinaciji z neko variabilnostjo drugega gena, ki prav tako deluje v isti presnovni poti, spremeni pričakovani rezultat. Pomembno je tudi, na kakšni populaciji so testi zasnovani. Vemo, da ima določena genska variabilnost v na primer belski populaciji drugačno vrednost kot v neki drugi populaciji. "Pomembna je predvsem interpretacija dobljenih rezultatov. Večina komercialnih podjetij, ki te teste ponuja, niso strokovnjaki iz medicinske genetike in so njihove razlage lahko zelo zavajajoče," meni Kokalj-Vokačeva.
Ni nujno, da bo sprememba življenjskega sloga kaj spremenila
Z genetsko analizo lahko ugotovijo samo, da ima posameznik nekaj odstotkov večjo nagnjenost k določenem stanju, na primer k odvisnosti od alkohola, kar ne pomeni, da bo ta oseba tudi postala odvisnik, opozarja doc. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek, vodja genskega laboratorija Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Kakšne informacije, ki jih da tovrstna genska analiza, so tudi koristne, na primer da posameznik slabo presnavlja laktozo, saj imajo lahko ljudje zaradi tega zelo nespecifične težave in ne pomislijo vedno na laktozno netoleranco. Trebušak-Podkrajškova je do nutrigenetskih analiz sicer še skeptična: "Preiskovancu je treba razložiti, da tudi če bo imel neki gen zelo izražen in se mu bo povečala verjetnost nastanka nekega stanja, to ne pomeni, da se bo res zgodilo. Na to vpliva veliko dejavnikov, ki pa jih ne poznamo in jih s tem testom ne moremo opredeliti. Tako da je treba te rezultate jemati z rezervo, saj ni nujno, da bo sprememba življenjskega sloga res kaj spremenila."
V splošnem tudi velja, da morajo rezultate genske analize preiskovancu podajati zdravniki, saj je treba pri tem upoštevati posameznikovo klinično sliko in je treba drugače interpretirati rezultate pri nekom, ki je na primer že alkoholik ali morbidno debel. Tako da okoljski dejavniki vplivajo na interpretacijo rezultatov, je pojasnila. Opozarja tudi, da so pri otrocih take analize neprimerne, ker se ne morejo sami odločiti za to.
