Akumulacija Vogršček, iz katere naj bi 2000 kmetov v spodnji Vipavski dolini zalivalo okoli 1800 hektarov kmetijskih površin, je v slabem stanju. In to ne zaradi domnevnega puščanja, ampak zato, ker zaradi zavestno nižjega vodostaja ni dovolj pritiska. Voda iz zajetja, vsak dan je odteče okoli 30.000, teče namreč s prostim padom. Vode v jezeru je dovolj tudi v teh dneh, ko je gladina znižana za okoli 10 metrov.

Zajetje Vogršček ne pušča

Dober poznavalec razmer na akumulaciji Vogršček, ki ni hotel biti imenovan, nam je tudi povedal, da je pred leti jezero res puščalo, vendar na zunanji strani, in da so to kasneje popravili. Zato se mu zdi zelo nenavadno, da upravljalci ne pustijo, da je jezero pozimi napolnjeno do vrha, saj bi bilo v tem primeru dovolj pritiska za zalivanje v dolini.

Da so razmere na Vogrščku, ki ima 8,5 milijona kubičnih metrov veliko akumulacijo, slabe, je potrdila tudi Andreja Baša iz novogoriške Kmetijsko gozdarske zbornice. Povedala je, da si kmetje zato pomagajo z vodo iz reke Vipave in drugih virov, kar pa je prepovedano. Nekateri so si že v preteklosti želeli narediti zajetja, vendar pa po petih letih še nihče ni dočakal vodnega dovoljenja od države.

Na Vipavskem v zadnjem času bijejo plat zvona tudi vinogradniki. Potem ko sta nekaterim od 30 do 40 odstotkov pridelka vzeli spomladanska pozeba in orkanska burja, bo svoje dodala še zadnja vročina. "Za zdaj se dobro držijo le starejše, 15 let stare trte. Mlade bodo, razen tam, kjer jih zalivajo, težko preživele. Še posebno na lapornatih tleh," je povedal vinogradnik in sadjar Radivoj Lisjak iz Zalošč v spodnji Vipavski dolini. Kmetijski strokovnjaki zaradi vročine zdaj odsvetujejo redčenje listov na starejših trtah, saj jim poleg vsega ob teh temperaturah grozi še ožig.

Renta za opustitev kmetovanja

Kmet Damjan Slejko iz Velikih Žabelj pri Ajdovščini je zaskrbljen, saj ne ve, kako bo prehranil 160 glav živine: "Prvi odkos trave je bil normalen, drugega pa ni bilo. Koruze za silažo ne bo, ker se je posušila. Že spomladi mi je šest hektarjev žita odnesla burja. Za vse to kljub prijavam ne bomo dobili odškodnine. Največji problem pa je, da bo država nam na glavo nabila vse davke in prispevke. Tega si ne zaslužimo in zadnji čas bi bil, da država uresniči načrte o gradnji namakalnega sistema v zgornji Vipavski dolini, ki so ostali nekje v predalih. Druga možnost pa je, da nam dajo rento in opustimo kmetovanje."

Nič bolje ni na Obali. Pridelovalci sadja in zelenjave so obupani. "Tako dolgega sušnega obdobja ne pomnim. Paradižnike smo nehali zalivati že pred tremi tedni, ker ni imelo smisla, paprike še nekako vzdržujemo, zdaj upamo na kak večji dež, da bi lahko posadili vsaj jesensko letino, vendar z dežjem žal slabo kaže," nam je povedala Jožica Bolčič iz koprske kmetijske zadruge. Suša je prizadela tudi ribiče. V ajdovski ribiški družini že dobrih 14 dni štejejo poginule ribe v potoku Močilnik in nekaterih drugih vodah v zgornjem delu Vipavske doline. Kot pravi predsednik ribiške družine David Marc, je bila podobna suša leta 2003. Do pogina rib pa ne prihaja samo zaradi suše, ampak tudi zaradi tega, ker kmetje v teh dneh po dolini iz vodotokov na črno črpajo vodo in zalivajo polja.

Delni krivec za stanje v Močilniku pa naj bi bili tudi Kraški vodovodi, ki naj ne bi skrbeli za biološki minimum v potoku.