V Slovenski Istri v naslednjih desetih dneh, precej verjetno pa tudi še kakšen dan več, omembe vrednega dežja še naprej ne bo. Le v torek, ko bo Slovenijo prešla vremenska fronta, obstaja možnost za krajevne nevihte, že od srede naprej pa bo predvidoma znova nekaj dni suhega vremena.

Od začetka leta do konca julija je bilo po podatkih Arsa v Sloveniji manj padavin kot v dolgoletnem povprečju, čeprav statistika tega zaradi julijskega obilnega dežja v Zgornjesavski dolini ne potrjuje. Najbolj pereča je suša na obalnem območju, kjer je letos padlo le 250 milimetrov dežja, kar ni niti polovica dolgoletnega povprečja.

V Ljubljani je tako v prvih sedmih mesecih padlo 75 odstotkov običajnih padavin, v Murski Soboti 87, na Goriškem 70 ter v Novem mestu in Celju 73 odstotkov dolgoletnega povprečja, a je primanjkljaj na teh območjih predvsem posledica pomanjkanja padavin v prvih treh mesecih letošnjega leta. V zadnjih mesecih je izrazit primanjkljaj padavin opazen zgolj na Obali, kjer so dosegli le 62 odstotkov povprečja.

Kritično predvsem na območju Rižane

Razmere so kritične predvsem na območju Rižane, kjer pomanjkanje vode otežuje ohranjanje količinskega ravnovesja v distribuciji pitne vode, zato so na tem območju že začeli izvajati ustrezne ukrepe prepovedi uporabe vode.

Sicer pa po podatkih Arsa posledice suše beležijo deloma na območju Krškega polja, zaradi ugodnejših klimatskih razmer pa se je stanje zalog podzemnih voda nekoliko izboljšalo na severovzhodu države. Tam se je podzemna voda sicer dvignila nad kritično raven suše, vendar stanje še vedno ostaja nizko za ta letni čas. Plitvejši vodnjaki na Dravskem polju so še vedno suhi.

Suša pa pušča posledice predvsem v kmetijstvu. Kot poudarjajo na agenciji, lahko rastline na sušnih območjih znova utrpijo sušni stres, zato potrebujejo dodatno oskrbo z vodo. Razmere še poslabšuje vročinski stres in visoko izhlapevanje, ki se bosta v prihodnjih dneh še povečala.

V vzhodni in severovzhodni Sloveniji je po prvih ocenah strokovnih kmetijskih svetovalnih služb sušni stres največje težave povzročil na ptujskem in ormoškem območju, kjer je voda v tleh rastlinam spet težko dostopna, podobno pa je tudi v delu Dolenjske.

Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je suša doslej prizadela skoraj 100.000 hektarjev kmetijskih površin. Večina kmetijskih rastlin je utrpela nepopravljivo škodo, posledice pa se najbolj odražajo na travinju in koruzi, na vrtninah in v nasadih jablan. Ocena poškodb se giblje od 40 do 70 odstotkov.