V S&P menijo, da grškim oblastem v trenutnih okoliščinah najverjetneje ne bo uspelo izpolniti pogojev drugega programa pomoči, ki so jim jih postavili v evrskih državah in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF).

Prav od izpolnjevanja pogojev pa bo odvisno, ali bo močno zadolženi državi izplačana naslednja tranša iz drugega posojilnega svežnja, brez katere država ne bo imela sredstev za servisiranje dolga ter izplačilo plač in pokojnin.

Če se bo ta sum uresničil, bo bonitetna hiša Grčiji znova znižala kreditno oceno, navedbe S&P povzemajo tuje tiskovne agencije.

Agencija je opozorila, da bi lahko visoko tvegane naložbe v grške državne obveznice posojilodajalce prisilile, da Grčiji v izogib novemu znižanju bonitete posodijo še več denarja ali pa Atenam prilagodijo oz. ublažijo pogoje za izvajanje drugega programa.

Negativni obeti odražajo možnost znižanja ocene prav v primeru, da Grčija od ključnih posojilodajalcev ne bo prejela novih sredstev ali drugačne pomoči, s katero bi lahko dosegla cilje glede javnofinančnega primanjkljaja in izpolnila druge obljube, ki jih je dala v zameno za novo pomoč evrskih držav in IMF, so izpostavili v S&P.

Ob tem so napovedali, da se bo grško gospodarstvo med letoma 2012 in 2013 skrčilo za med 10 in 11 odstotkov, kar je dvakrat toliko, kot so v drugem programu pomoči državi, dogovorjenem februarja letos, predvideli posojilodajalci.

Glede na to, da Grčija zamuja pri zmanjševanju proračunske luknje in da se že peto leto bori z recesijo, bi lahko grške oblasti, če bodo želele ostati nad vodo, evrske države in IMF zaprosile za dodatno finančno pomoč, so ocenili v bonitetni hiši.

Zelo verjetno je, da bodo zaradi velikega padca bruto domačega proizvoda (BDP) in še slabšega fiskalnega položaja zaprosile za dodatnih sedem milijard evrov posojila, so poudarili.

Če bi posojilodajalci Grčiji znižali cilje glede javnofinančnega primanjkljaja in poskrbeli za lajšanje drugih fiskalnih bremen, bi lahko S&P v prihodnje za državo oblikoval manj kritično oceno.

O blažitvi ciljev, določenih v drugem programu pomoči, se je v preteklih dneh že špekuliralo. Zaradi vztrajne zaskrbljenosti glede vzdržnosti grškega javnega dolga naj bi se v IMF zavzeli, da se države, ki imajo v lasti grške državne dolžniške vrednostne papirje, tako kot pred njimi zasebni upniki, odločijo za delni odpis grškega dolga.

Grčija bi tako javni dolg do leta 2020 s 160 odstotkov BDP namesto na 120 odstotkov BDP, kot določa drugi varčevalni program, znižala na 100 odstotkov BDP.

V Evropski komisiji pa tovrstnemu reševanju Grčije nasprotujejo. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly, je ambiciozen cilj za Grčijo že 120 odstotkov BDP, o katerih se je dogovorila trojka - predstavniki komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF. "Ostajamo pri tem cilju," je dodal.

Od virov iz območja evra pa je bilo minuli mesec že mogoče slišati, da bi lahko bilo v primeru, da Atene ne bodo sposobne doseči zastavljenih ciljev, prestrukturiranje grškega dolga v okviru javnih upnikov edina možnost.