Kot smo že poročali, predlog zakona predvideva združitev Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in dela Banke Slovenije, ki nadzira bančnih trg. A bolj kot oblika združitve je presenetil načrt finančnega ministrstva, po katerem naj bi nov združeni nadzornik opravljal tudi "funkcijo spodbujanja enakomernega razvoja vse finančne industrije", kapital slovenskim podjetjem, ki jim ga kronično primanjkuje, pa bi lahko primaknile kar zavarovalnice, in sicer iz sredstev, zbranih na podlagi prejetih premij zavarovancev. Tudi navedene rešitve, zapisane v obrazložitvi predloga zakona, na finančnem ministrstvu niso želeli komentirati.
Zato pa je bil bolj zgovoren direktor Slovenskega zavarovalnega združenja Mirko Kaluža. Ta s predlogom zakona sicer ni seznanjen, je pa potrdil, da je bilo že v preteklosti zaznati željo, naj zavarovalnice v večji meri vstopajo na finančne trge. Sam takšni rešitvi nasprotuje in opozarja, da si verjetno nihče, ne zavarovalnice ne zavarovanci, ne želi, da bi manire iz finančnega sveta prodrle na področje zavarovalništva. Zavarovalnice so po njegovih besedah s konservativno naložbeno politiko prišle do sem, kjer so; nimajo posojil, v stečaj ni šla še nobena zavarovalnica, vsi zavarovanci so bili poplačani, pojasnjuje Kaluža. "Zakaj bi temu konservativnemu odnosu dali prostor za špekulacije," se sprašuje.
Previdni so tudi v zavarovalnicah. V Zavarovalnici Maribor, ki jo vodi Drago Cotar, so po dveh dneh iskanja odgovorov na predlog zakona, ki bi lahko dodobra pretresel zavarovalniški trg, pojasnili, da predloga zakona, z vsebino katerega niso seznanjeni, ne morejo komentirati. S podrobnostmi osnutka zakona o agenciji za nadzor finančnih trgov tudi v Zavarovalnici Triglav niso seznanjeni, so pa pojasnili, da je zanje "ključno dobro poslovanje osnovne, zavarovalne dejavnosti, financiranje gospodarskih subjektov pa je primarna naloga bančnega sektorja". "Zavarovalnice moramo na področju naložbene politike prav tako dosledno upoštevati sedanjo in deloma tudi že prihodnjo direktivo Solventnost II, ki prinaša večjo zaščito zavarovancev, posledično večjo transparentnost poslovanja zavarovalnic in izboljšanje nadzora zavarovalniškega sektorja," so povedali v Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec.
Poročali smo že, da predlog zakona ne upošteva ugotovitev Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je slovenski finančni trg vzel pod drobnogled vzel aprila letos, in to kljub temu, da so nam na ministrstvu za finance včeraj potrdili, da so z ugotovitvami IMF seznanjeni. IMF je po neuradnih informacijah, ki jih ministrstvo ne zanika, ne le odsvetoval kakršne koli posege v organizacijo nadzornikov trga v času krize, če že, IMF predlaga njihovo združitev pod okriljem centralne banke. Vsebina predloga zakona, kot smo poročali, navedenemu izrecno nasprotuje, ker da bi v tem primeru obstajala realna bojazen, da bi se še naprej favorizirali le bančni produkti in storitve.
