Minilo je nekaj ur, odkar si legel na trda tla, pa še takrat v kampu ni bilo miru - nekateri so spet iskali Marjana (ki ga domnevno iščejo že vse od Rock Otočca izpred nekaj let, ko se je nekdo s tem imenom zares izgubil), drugi še vedno popivali, igrali na kitaro in harmoniko ter veselo popevali. A ni časa za slabo voljo - Schengenfest je namreč festival zvoka, sonca in zabave.

V objemu idiličnega Krajinskega parka Kolpa se je na tridnevnem festivalu zbralo okoli 20.000 obiskovalcev, ki so pregrete glave hladili v senci, osvežitev iskali v Kolpi, suhe jezike pa vlažili z vodo ali čim močnejšim. "Festival je vsako leto boljši in še bolj seksi," je počutje po dnevu in pol žuranja komentiral 26-letni Aljaž. "Čez dan se hladimo ob reki, spečemo nekaj mesa in se sproščamo, zvečer pa pride čas za zabavo. Letos me je navdušila odlična glasbena ponudba tako na glavnem kot na elektroodru," je povedal izza očal, ki so skrivala krvavo rdeče utrujene oči.

In res - organizatorji so držali obljubo izpred leta dni, ko so obljubili še boljši in zvenečih imen polnejši festival. Tako se je v treh dneh na glavnem odru zvrstilo kar 25 skupin, med njimi Riblja čorba, Siddharta, Lenningrad Cowboys, Lollobrigida, Tabu, Dan D, Klemen Klemen, Majke, Kaiser Chiefs in Big Foot Mama, na odru z elektronsko glasbo pa 13 didžejev. Pestra ponudba nastopajočih je tako zadovoljila še tako izbirčne glasbene okuse.

Nekateri so za glasbo poskrbeli kar sami s kitaro in harmoniko. Na trenutke se je zdelo, kot bi se vrnili v čas Woodstocka - sredi kroga je sedel fant s kitaro, okoli njega je bila velika množica poslušalcev in pevcev, v zraku pa je bilo čutiti sproščenost, zadovoljstvo in ljubezen. To so občutili tudi nastopajoči. "Danes je tukaj ogromno ljubezni. To je Evropa," je obiskovalce pozdravil Aki Rahimovski, pevec skupine Parni Valjak. Simpatični frontman hrvaške zasedbe je ljubezen občinstva začutil skorajda takoj ob prihodu na oder, saj je iz množice v njegovo smer nemudoma poletel modrc, ki je ves koncert krasil mikrofon.

Za nadomestilo izgubljenih oblačil, pozabljenih očal ali brisač je letos poskrbela festivalska novost - trgovina Schengy shop znotraj prizorišča, kjer so lahko obiskovalci po dokaj dostopnih cenah kupili potrebščine za osebno higieno, pijačo in hrano. Za žejna usta in prazne želodce je skrbela odlična in številna ponudba gostinskih stojnic, kjer je bilo na voljo vse od zajtrka do mesa na žaru, palačink, sadja, enolončnic in kosil.

Tudi letos so za nekaj slabega počutja med obiskovalci povzročili boni, s katerimi so lahko kupovali hrano in pijačo. "Nihče mi ni povedal, kako to deluje," se je pri enem od točilnih pultov jezil že rahlo okajen mladenič. Na voljo so bili namreč boni različnih vrednosti, razlike med njimi in vrednostjo nakupa pa niso vračali. "So mislili, da jim bom kar pustil pol evra?" se je hudoval še naprej in žugal proti sicer izredno prijaznemu osebju. Jeza je minila v trenutku, ko je v roko dobil težko pričakovano pivo. "Matematika mi tako nikoli ni šla dobro od rok," je smeje pripomnil po prvem požirku.

Na festivalu so nekateri tudi delali. Na primer reševalci, ki so nekaj oseb morali odpeljati v bližnji zdravstveni dom, pa reševalci iz vode, delavci na stojnicah, gasilci in številni varnostniki oziroma reditelji, ki so skrbeli za varnost prisotnih. "Delam 22 ur na dan, potem grem za dve uri spat. Nato spet delam 22 ur. Tako bo tri dni," je svoje delo opisal že vidno izmučen Mirko. "Plačanih dobim pet evrov na uro, v treh dneh se bo nabrala lepa vsota," je dodal. Večjih težav z obiskovalci niso imeli, do nekaj pretepov pa je vendarle prišlo, a so "petelinom", pogumnih večinoma zaradi količine popitega alkohola, hitro pristrigli krila in jih umaknili s prizorišča.