Kot glavni razlog za znižanje ocene, je Moody's navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije. S tem se povečujejo tveganja za državni dolg. Moody's med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) doslej že namenila odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), v prihodnje pa bo za dodatne dokapitalizacije treh največjih bank (NLB, NKBM in Abanka Vipa) najverjetneje morala nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP.

Verjetnost za potrebo po sodelovanju države pri sanaciji bank je zelo visoka, menijo v agenciji, pri čemer pa opozarjajo, da je finančna sposobnost države za takšne posege vse manjša.

Odločitvi Moody's sledil tudi S&P

Potem ko je bonitetna agencija Moody's v četrtek znižala oceno kreditnega dolga Sloveniji za tri stopnje, se je za podoben korak odločila tudi agencija Standard & Poor's (S&P). Ta je oceno znižala za eno stopnjo, z A+ na A, obete za naprej pa je tako kot Moody's ohranila negativne.

S&P je med razlogi za znižanje ocene navedel naraščajočo politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi političnimi strankami. To po oceni agencije predstavlja tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi. S&P ugotavlja, da zaradi politične negotovosti obstaja tveganje za načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in ostale reforme.

Povečujejo se tudi težave bančnega sistema, podobno kot Moody's ugotavlja S&P. Med drugim S&P opozarja na zamude pri krepitvi bančnega sistema, še posebej za dve glavni državni banki, Novo Ljubljansko banko (NLB) in Novo Kreditno banko Maribor (NKBM).

Negativni obeti za bodoče ocene slovenskega državnega dolga ostajajo nespremenjeni. S%P dopušča možnost znižanja obetov, če bo bančni sistem še oslabel in če bo politika odlašala s strukturnimi reformami. Ocena Slovenije je pri S&P kljub tretjemu znižanju od lanskega oktobra še naprej sorazmerno solidna, medtem ko je pri Moody's le še dve stopnji stran od območja špekulativnosti.

"Gre za celo mešanico ukrepov, ki jih zunanji trgi ocenjujejo kot slab izbor"

"Dobili smo resen opomin kar zadeva potek vladnega delovanja, naše prizadevanje za izboljšanje javnofinančne konsolidacije ne deluje. Govorim o treh poskusih reševanja: državni holding, uvedba zlatega pravila v ustavo in bančne sanacije. Ne govori pa se nič o pokojninski reformi," meni Bogomir Kovač in dodaja: "Gre za torej celo mešanico ukrepov, ki jih zunanji trgi ocenjujejo kot slab izbor. Slišali smo, da je vlada zavrnila predlog finančnega ministra (Janeza Šušteršiča, op.a.) glede osnutka rebalansa proračuna, to je zelo slaba novica navzven in to plačujemo s tovrstnimi ocenami," je še povedal.

Ob tem Moody's posebej izpostavlja, da do teh potencialnih tveganj za javni dolg prihaja ravno v času, ko se država sooča z velikimi izzivi pri prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ. Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dodatne kapitalske injekcije bančnemu sistemu zamajejo načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja letos na 3,5 odstotka BDP in prihodnje leto na okoli 2,5 odstotka BDP.

Vse slabši položaj povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za zunanjo pomoč

Negativni obeti za bodoče ocene slovenskega državnega dolga pa se nadaljuje, ker Moody's meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje verjetnost, da bo Slovenija morala zaprositi za zunanjo pomoč. V primeru, da bo Slovenija to res storila, se bo ocena znova znižala.

Čeprav Moody's meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se v bližnji prihodnosti bistveno izboljšajo gospodarski pogoji, zniža cena zadolževanja in stabilizira bančni sistem brez pomoči države.

(Foto: Daylife)

Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Moody's kot pozitivno prepoznava dejstvo, da ima država precej sredstev vloženih v poslovnih bankah, vendar pa ocenjuje, da bi njihova prevelika uporaba lahko ogrozila likvidnost bank, kar bi še okrepilo posojilni krč.

Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, oslabljen podjetniški sektor pa povečuje fiskalne izzive za vlado in prizadevanja za stabilizacijo dolga. V agenciji ocenjujejo, da se bo BDP letos skrčil za okoli dva odstotka.

Kovač pravi, da smo odvisni od tega, kako bo EU uredila normalne pogoje za financiranje članic. "Gre za to, da če se bodo stvari normalizirale, potem bi lahko Slovenija sodelovala v tovrstnem paketu pomoči brez dramatičnih tonov. Če bo temu tako, je to lahko rešitev, ki jo bomo delili z vsemi ostalimi (članicami evroobmočja, op.a.). Finančni krč bo manj dramatičen, kot ga sedaj predvidevajo evropski politiki," meni profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti. "Kar je bilo napačno v EU, je bilo to, da smo stvari delali na nujen način," je zaključil.

Ministrstvo za finance obžaluje odločitev

V sporočilu za javnost Vlada Republike Slovenije močno obžaluje odločitev bonitetne agencije za ponovno znižanje kreditne ocene. "Razočarani smo, da agencija ni upoštevala ukrepov vlade, ki jih je storila v preteklih mesecih na področju konsolidacije javnih financ. Agencija tudi ni upoštevala dogovora o političnem soglasju glede reševanja vprašanja fiskalnega pravila in upravljanja slabih bančnih terjatev. Ob tem tudi poudarjamo, da se Slovenija po statističnih makroekonomskih kazalcih (višina primanjkljaja in dolga sektorja države) ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji."

"Javnofinančni primanjkljaj se v letošnjem letu znižuje s 6,4% BDP konec leta 2011 na blizu 3,5% BDP v 2012 in nadalje pod 3% BDP v prihodnjem letu skladno z zavezami v okviru EU. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena. Slovenija v tem trenutku nima potrebe, da bi zaprosila za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja, saj sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih.

Agencija svari pred finančnim šokom

Moody's na koncu svari, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od financiranja v tujini, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih investicij.

Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji. Moody's je Sloveniji bonitetno oceno znižala že tretjič od konca lanskega leta. Standard & Poor's in Fitch bonitetno oceno Slovenije zaenkrat ohranjata pri A+ in A.

Nemški mediji Evropo svarijo pred slovensko nevarnostjo

Banke v težavah in nizka gospodarska rast: Slovenija je ogrožena, so danes zapisali na spletni strani nemškega časnika Spiegel in dodali napoved strokovnjakov, da bo Slovenija morala zaprositi za mednarodno finančno pomoč. Bonitetna ocena Slovenije po mnenju agencije Moody's je tako samo še dve stopnji nad najnižjo oceno, imenovano "junk". Če ima država bonitetno oceno nižjo kot Aa1, pa obveznice niso več priporočljiva naložba, temveč se štejejo že za špekulativne naložbe, še piše Spiegel.

Časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa ugotavlja, da evropski politiki trepetajo za Slovenijo. Oba časnika menita, da se Slovenija ne bo mogla izogniti prošnji za finančno pomoč. "Ekonomski strokovnjaki ne računajo več s tem, da bi lahko Slovenija sama rešila svoje finančne težave," ugotavlja časnik.

Tudi pri FAZ izpostavljajo majhnost Slovenije in menijo, da ta evrske krize ne more resneje zaostriti. Lahko pa bi razprava o pomoči še eni državi še dodatno vznemirila trge, ocenjujejo.

Današnjo novico sta ocenila tudi ekonomist Jože P. Damijan in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič. Preberite si njun komentar.