"V preteklih 20 letih se je število avtohtonih pikapolonic zmanjšalo, ponekod pa so celo postale ogrožene. V istem časovnem obdobju se je povečalo število pikapolonic iz drugih krajev," so pojasnili vodje projekta na uradni spletni strani. "Vse se dogaja zelo hitro in ne vemo, kako ali zakaj ter kako bo to vplivalo na raznolikost pikapolonic in njihovo vlogo v naravi," so še pojasnili.
Entomolog John Losey upa, da mu bo s projektom uspelo določiti področja, kjer avtohtone vrste pikapolonice še živijo, in ugotoviti, zakaj se njihovo število zmanjšuje. "Ljudje obožujejo pikapolonice, saj so zelo karizmatične in dostopne. Želimo ugotoviti, zakaj izumirajo, da preprečimo njihov prehitri odhod," je še pojasnil.
Latinsko ime za pikapolonico je Coccinellidae, kar pomeni majhna rdeča krogla, njihova priljubljenost pa naj bi narasla v srednjem veku v Evropi. Po zgodbi sodeč so takrat kmetijski pridelki zaradi raznih žuželk začeli propadati, ljudje pa so stradali. Kmetje so se zato odločili, da bodo molili k Mariji in jo prosili, naj jim pomaga glede težave z žuželkami.
Njihovo razočaranje se je podvojilo, ko so naenkrat opazili še več žuželk na svojih pridelkih, predvsem veliko drobnih rdečih hroščev s črnimi pikami. A namesto da bi napadali pridelek, so hrošči začeli jesti žuželke, ki so uničevale kmetijske pridelke. Zato naj bi jih v angleškem jeziku poimenovali "hrošči naše Gospe" (beetles of Our Lady ali krajše ladybug).
Pikapolonice so sicer priljubljene živali pri kmetih, ki se želijo znebiti kaparjev, belih mušic, pršic in listnih uši. Po nekaterih podatkih lačna pikapolonica lahko poje do 50 listnih uši na dan in okoli 5000 listnih uši v svojem življenju. Za znanstvenike pa so zanimive zaradi zmožnosti proizvajanja oplojenih in neoplojenih jajčec. Neoplojena jajčeca naj bi nadomestila pomanjkanje hrane za ličinke pikapolonic.
