Španske regije so v velikih težavah. Začelo se je z Valencijo, sledila je Murcia, na njuni poti pa je zdaj še Katalonija. Ta je minuli teden že zaprosila za sredstva iz posebnega, 18 milijard evrov težkega državnega sklada, ki so ga oblasti pred nedavnim ustanovile prav za pomoč najbolj zadolženim regijam. Bernard Brščič opozarja, da bo "v luči dejstva, da je samo Katalonija zadolžena za 42 milijard evrov, ta sklad izjemno hitro izčrpan".
Brščič je pri Španiji opozoril na tri probleme. "Najprej je tu problem španskih bank, ki so ga navidezno rešili s to stomilijardno pomočjo sklada EFSF, potem imamo problem španskih pokrajin, ki se ga pravzaprav rešuje s skladom na državni ravni. Imamo pa še problem refinanciranja španskega javnega dolga, ki je ob oceni finančnih trgov nevzdržen," je razložil. Vse to zanj pomeni, da je Španija resnično zrela ne le za zaprosilo te "sui generis" pomoči za svoj bančni sistem, temveč tudi za takšen paket, kot so ga dobile že Portugalska, Irska in Grčija. "To je le vprašanje časa, kljub zatrjevanju Mariana Rajoya in njegovih ministrov, da pomoč ni potrebna," je prepričan Brščič.
Katalonija julija ostala brez denarja za bolnišnice in domove za ostarele
Bo ECB kršila svoj statut in Maastrichtsko pogodbo?
Dodal pa je, da se lahko stvari lahko rešujejo tudi na nekoliko drugačen način. Pri tem sta ključna igralca Mario Monti in Mariano Rajoy. "Skupaj s francoskim predsednikom Hollandom želijo izvesti vdor v ECB. To pa na takšen način, da bi ECB na sekundarnem trgu kupovala obveznice. Zlasti pod udarom je v tem trenutku seveda Španija s 7-odstotno zahtevano donosnostjo. Če bi do te intervencije prišlo, potem bi bilo mogoče, da Španija tudi ne zaprosi za pomoč," meni Brščič. Dodaja pa, da bi s tem ECB zavestno kršil statut, pa tudi določila Maastrichtske pogodbe o tem, da se ne sme izvesti monetizacije proračunskih primanjkljajev.
Pri tem se mu zdi ključna nemška pozicija in pa reakcija ECB. "Glede na zelo decidirano izjavo guvernerja ECB Maria Draghija, da bo ECB naredil vse za rešitev evra, domnevam da to vse pomeni kršitev tako 115. člena evropske Maastrichtske pogodbe kot tudi statuta ECB. Se pravi, da lahko v zgodnji jeseni pričakujemo zelo obsežno operacijo kupovanja španskih obveznic. Če se bo to zgodilo, to pomeni padec zahtevane donosnosti za španske obveznice. Potem verjetno Španija ne bi bila kandidatka za polno zaprositev v mehanizmih EFSF in ESM," je razložil. Prepričan je, da se evrska kriza s tem odvija v finalno fazo.
Je pa do te potencialne poteze ECB Brščič precej kritičen. "Če se bo ECB resnično poslužila teh nakupov, bo praktično odstopila od vseh zavez in delovala tako rekoč nezakonito. Moram reči, da me preseneča, zakaj se ne najde nihče, ki bi problematiziral to vlogo ECB. Ta se vse bolj spreminja v institucijo, ki je prej podobna Narodni banki Jugoslavije, ne pa neki neodvisni centralni banki, ki bi morala skrbeti za stabilnost cen. V njeni domeni nikakor ne more biti financiranje proračunskih primanjkljajev in javnega dolga."
Bernard Brščič: Slovenije nihče več ne jemlje resno
"Prihajamo v terminalno fazo razkroja evrskega območja"
Brščič je zelo skeptičen do takšnega keynesianskega pogleda, saj po njegovem vodi v propad evrskega območja. "Dejansko se zdi, da gre cel evrski projekt iz slabega na slabše in da jeseni prihajamo v terminalno fazo razkroja evrskega območja. Za vsako ceno se skuša umetno ohranjati status quo, se pravi petnajst članic, namesto da bi se izvedlo radikalno prestrukturiranje evrskega območja z izstopom članic, ki resno kršijo zaveze Maastrichtske pogodbe in pakt za stabilnost in rast, in za katere se tudi ve, da teh določil tudi v prihodnje ne bodo mogle udejanjati."
"Ti evrofanatiki, to se pravi bankirji, evrokrati, pa tudi nacionalni politiki, ki so pravzaprav podvrženi nekim idejam o združenih državah Evrope in evrofederaciji želijo na vsak način, za vsako ceno to zablodelo evrsko zgodbo ohraniti nespremenjeno, kljub temu, da vse ekonomske zakonitosti govorijo v prid tezi, da je v takšni obliki evrsko območje preprosto neubranljivo in nevzdržno," je oster Brščič. Države t.i. olivnega pasu na čelu z Grčijo, Španijo, pa tudi Portugalsko, po njegovem "preprosto ne sodijo v to denarno območje, zaradi nekih notranjepolitičnih vzrokov namreč niso sposobne doseči potrebne konkurenčnosti in potrebne proračunske discipline in s tem praktično pomenijo mlinski kamen okoli tistih držav, ki se držijo proračunske discipline". Pri tem Brščič meri na krog severnih članic evra, ki imajo razmeroma urejene javne finance in pa tudi nimajo težav s konkurenčnostjo.
