Bonitetna agencija Moody's je danes znižala obete za oceno dolgoročnega dolga Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, tako da ti niso več stabilni, temveč negativni. Vse tri države imajo zaenkrat še vedno najvišjo oceno Aaa. Agencija pa je ocenila, da dolžniška kriza območja evra ogroža tudi najbolj stabilne evrske države. Medtem pa je Madrid na današnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev zbral 3,05 milijarde evrov svežih sredstev. Strošek zadolžitve se je sicer zvišal, več v članku Španija z novimi milijardami, Moody's znižal obete Nemčije, Nizozemske in Luksemburga.
"Grški izstop iz evroobočja je zelo verjeten"
Ekonomist z ljubljanske Ekonomske fakultete pa današnje dogajanje ocenjuje z besedami, da je sprememba obetov razumljiva, saj so vse države, zlasti Nemčija, močno vezane na stanje v Grčiji. "Neuradno naj bi velika trojka na obisku v Grčiji ugotovila, da je izmed 300 varčevalnih ukrepov, ki bi jih Grčija morala izvesti, kar 210 neuresničenih. Zato menim, da je grški izstop iz evroobmočja zelo verjeten, ta izstop pa Nemčijo v istem trenutku obremeni za 80 milijard evrov. Mnogo več, okoli 900 milijard evrov pa bo Nemčija do Grčije imela fiktivnih terjatev, ki pa jih seveda nikoli ne bo videla," meni Brščič.
Ekonomist trdi, da gre v zadnji fazi evrske krize za konec suspenza grškega izstopa. "Veliko bolj pomembna kot grška bo španska zgodba, saj sredstev za rešitev Španije enostavno ni dovolj. Gre za popoln razpad španske ekonomije, zlasti avtonomnih pokrajin. Dve pokrajini sta že razglasil bankrot, ko pade Katalonija pa to pomeni konec zgodbe za rešitev Španije, z njo pa konec evrskega območja," je še povedal Brščič in poudaril, da s padcem evra nikakor ne pade tudi Evropska unija.
"Ključen je problem nekredibilnosti naše države"
Brščič slovenski problem komentira z besedami: "Problem Slovenije je izredno akuten, ne zgolj bančni dolg, temveč je ključen problem nekredibilnosti naše države, Sloveniji enostavno nihče več ne zaupa," trdi ekonomist in dodaja: "Do leta 2008 je bila naša obveznica z ročnostjo deset let koordinirana s Slovaško, potem pa se je zgodilo leto 2010, ko je Moody's zaradi neverodostojnosti fiskalnega sistema, ne zaradi padca pokojninske reforme, kot je trdil bivši premier Borut Pahor, dvakrat izvedel nižanje bonitetne ocene Sloveniji."
Za Brščiča je ključno letošnje poletje. "Menim da smo se pred kratkim priključili špansko italijanskemu vlaku, četudi se sicer še nismo 'nalepili' na Španijo. Ključen problem ni zahtevana donosnost naših obveznic, ampak nelikvidnost. Volumen trgovanja s tovrstnimi papirji je zgolj petina izpred nekaj let. Ne samo, da bo zahtevana donosnost na naše obveznice osem odstotna, temveč tega denarja enostavno ne bomo dobili," še meni ekonomist in opozarja za latvijski scenarij iz leta 2009: "Sledilo bo močno krčenje socialnih transferjev in nižanje plač javnim uslužbencev reda 20 odstotkov. Nacionalna katastrofa. Poleg tega pa bo to še klofuta zasebnemu sektorju, saj podjetja ne bodo mogla priti do svežega kapitala."
Nujen naj bi bil nov zakon o uravnoteženju javnih financ
Brščič trdi, da bi morali nujno pripraviti nov zakon o uravnoteženju javnih financ. "Zgornjemu scenariju bi se seveda morali za vsako ceno izogniti, tudi s pripravo drugega paketa zakonov o uravnoteženju javnih financ (ZUJF-2). Menim, da je ciljni javnofinančni primankljaj v višini 3,5 odstotka BDP ogrožen, izziv pa je seveda isti: kje jeseni dobiti milijardo in pol. Zato mislim, da je bolj pomembno kot uvedba zlatega pravila, priprava ZUJF-2," je še zaključič Brščič.
