»Dejstvo je, da je Ambrožič prepisal cele odstavke, tudi po več strani. To ni skladno z vrednotami PS. Ambrožiča smo pozvali, naj vseeno ponovno razmisli o odstopu z mesta poslanca. S tem se ni strinjal, tako bomo izvršnemu odboru predlagali, da če ne odstopi, se ga izključi iz stranke,« je po seji sveta PS povedal njegov predsednik Vasja Butina. Oster je bil tudi vodja poslanske skupine stranke Jani Möderndorfer, ki je obžaloval Ambrožičevo odločitev: »Odločil se je napačno. Z odstopom bi razbremenil tako parlament kot našo stranko. Tako bomo predlagali izključitev iz poslanske skupine.«
Včeraj je spregovoril tudi Ambrožič, ki še naprej vztraja pri svoji različici zgodbe. »Še vedno sem prepričan, da je primer nedorečen, prenapihnjen, tudi zaradi desetletnega delovanja v prid Mariborčanov ne bom odstopil z mesta poslanca. Čeprav bo zvenelo kot floskula, bom v DZ odslej glasoval tako po svoji vesti kot političnem prepričanju, ki je bilo vedno pozitivno naravnano,« je povedal Ambrožič.
Ker bomo očitno čez kakšen mesec v parlamentu imeli že trojico nepovezanih poslancev, poleg Ambrožiča še Ivana Vogrina in Ivana Simčiča, ti lahko ustanovijo poslansko skupino. Ambrožič je pred sejo sveta PS sicer zatrjeval, da se v poslansko skupino nepovezanih poslancev ne bo vključil, po seji pa tega ni izključil. »Kombinacija se mi ne zdi verjetna, ker sem v primerjavi s kolegoma nepovezani poslanec postal na popolnoma drugačen način. Pravzaprav še nimam odgovora na to vprašanje,« je dejal Ambrožič.
Bodo vseeno ustanovili poslansko skupino?
Spomnimo, Vogrin in Simčič sta med nepovezane poslance prestopila zaradi moralnih »prestopkov«, prvi zaradi poslovne neuspešnosti in velikih dolgov do upnikov, drugi pa – podobno kot Ambrožič – zaradi težav pri pridobivanju izobrazbe, na filozofsko fakulteto naj bi se namreč vpisal s ponarejenim srednješolskim spričevalom. Simčič je kandidiral na listi stranke DeSUS, Vogrin pa za Državljansko listo (DL), obe stranki sta članici koalicije, Ambrožič pa bo čez približno mesec dni že nekdanji član opozicijske PS. Sodeč po dozdajšnjih glasovanjih Simčiča in Vogrina, odkar sta nepovezana poslanca, pretiranih ideoloških preprek za skupno delovanje ni.
Oba nepovezana poslanca namreč ne podpirata vedno koalicijskih predlogov; Simčič je sicer glasoval za kontroverzni zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), Vogrin se je vzdržal, oba sta se vzdržala glasovanja o rebalansu proračuna za 2012. Vogrin pa redno podpira predloge za razprave o odgovorih na poslanska vprašanja članov obeh opozicijskih strank.
Virant bi spreminjal poslovnik
Vseeno, tako kaže, brez nadaljnjih zapletov ne bo šlo. V ponedeljek je predsednik parlamenta Gregor Virant za eno od komercialnih televizij možnost ustanovitve poslanske skupine z omenjeno trojico označil za norčevanje iz volilcev pa ironijo in paradoks in povedal, da razmišlja o preprečitvi ustanovitve poslanske skupine.
Virant sicer priznava, da ustanovitve poslanske skupine najmanj treh nepovezanih poslancev po veljavnem poslovniku ni mogoče preprečiti, a v isti sapi dodaja, da je poslovniška ureditev, ki ustanovitev take skupine predvideva, neprimerna. »Zato sem dejal, da razmišljam, da bi predlagal spremembo poslovnika, ki bi to možnosti črtala. Če do te spremembe ne pride, pa seveda ne jaz ne kdor koli drug nepovezanim poslancem ne more preprečiti namere, da ustanovijo poslansko skupino,« nam je včeraj razložil Virant.
Poleg moralne spornosti že pregovorno varčnega predsednika DZ motijo tudi stroški, ki bi nastali zaradi ustanovitve poslanske skupine. Vsaki poslanski skupini namreč pripada sekretar poslanske skupine, dva strokovna sodelavca in vodja pisarne oziroma referent. Poleg omenjenega vsakemu poslancu, članu poslanske skupine, pripadajo še sredstva za dodatno strokovno pomoč.
Predsednik DZ kot etično sporno – podobno kot vodstvo Jankovićeve PS – vidi, da poslanec, ki ga zaradi hujše kršitve predpisov ali etičnih pravil njegova stranka ali poslanska skupina izključi in pozove k odstopu, nato ostane v parlamentu. »Navsezadnje je bil izvoljen na listi stranke in na podlagi njenega zaupanja,« je dodal.
Kot je Virant pred časom že dejal, parlament tega sklica očitno nima sreče. Poleg omenjene trojice se lahko DZ »pohvali« tudi s primerom »izpita iz nemščine« poslanca največje vladne stranke SDS Branka Mariniča in Mitjo Meršolom (PS), ki je sodeloval z nekdanjo Službo državne varnosti (SDV), mediji pa so tudi razkrili, da je poslanec diplomsko nalogo z izjemo nekaj strani prepisal iz svoje knjige.
