Ekstremna suša v ZDA in težave v drugih državah, svetovnih proizvajalkah žitaric, so pripeljale do hitrega dviga cen hrane, ki sicer povečini najbolj prizadenejo najbolj revne države in njihove prebivalce.
Kratkoročna in dolgoročna pomoč
"Ko se cene hrane hitro povišajo, začnejo družine razmišljati o tem, kako bi svoje otroke izpisale iz šol, poleg tega pa začnejo otroke hraniti z bolj poceni hrano nižje prehranske vrednosti. To bi lahko privedlo do katastrofalnih socialnih, fizičnih in psihičnih posledic za milijone ljudi,“ je pojasnil predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim in nadaljeval, da s partnerji pozorno spremljajo situacijo, da bodo pripravljeni na takojšnjo pomoč državam, če in ko bo ta potrebna.
Siromašnejšim državam bi lahko kratkoročno pomagali s programi prehranjevanja otrok v šolah, manjšimi krediti in projekti "hrana za delo“. "Dolgoročno pa bi potrebovali močnejšo in stabilnejšo politiko, kakor tudi stalne investicije v poljedelstvo revnejših držav,“ je bil jasen.
Cene žita so junija na svetovnem tržišču narasle za 50 odstotkov, koruze za več kot 45 odstotkov, od začetka junija je cena soje zrasla za 30 odstotkov, od konca leta 2011 pa skoraj za 60 odstotkov.
Podhranjenost v otroštvu ima lahko posledice za vse življenje
Mnogi se v tej situaciji spominjajo ekstremne suše v ZDA leta 2008, ko je dvig cen hrane po državi povzročil številne proteste. Marc Sadler iz Svetovne Banke je prepričan, da je sedanja situacija bolj zapletena kot pred štirimi leti, ko so se najbolj povišale cene riža in pšenice, leto zatem pa zaradi dobre letine drastično padli. "Razlika je ta, da se danes dvigajo cene vse hrane,“ kar pomeni, da se kmetje težje odločajo, kaj bodo posadili in posejali na svoji zemlji. "Koruza je draga, fižol je drag, pšenica je draga … za kaj se boš odločil, če si kmet?“ se je vprašal Sadler.
"Dejstvo je, da otroci v prvih tisoč dneh življenja razvijejo 80 odstotkov možganov. Tako lahko podhranjenost v tem času nanje vpliva za vse življenje,“ je zaključil.
