Ponekod v Združenih državah se soočajo z najhujšo sušo v zadnjih nekaj desetletjih. Ponekod je celo tako vroče, da se mestne ulice dobesedno topijo. Glede na poročila tamkajšnjih meteoroloških agencij, je ZDA prizadela najhujša vročina od leta 1895.

Takšne razmere pa seveda močno vplivajo na kmetijstvo. Do sedaj naj bi bilo prizadetih že 88 odstotkov posajenih žitaric, rezultat tega pa je naraščanje cen koruze in pšenice. Oblasti zaradi tega pričakujejo, da se bo govedina v prihodnjem letu podražila za štiri odstotke, prav tako pa tudi perutnina, jajca in mlečni izdelki.

Analitikov omenjeni podatki sicer pretirano ne skrbijo. Povprečno ameriško gospodinjstvo naj bi namreč za hrano namenilo 13 odstotkov svojega proračuna, k boljšemu vzdušju pa naj bi pripomogle tudi nižje cene goriva. Višje cene hrane bodo zato predvsem čutili revnejši in brezposelni. "Veliko je takih, ki se s plačo s težavo prebijejo skozi mesec," je ob tem poudaril Chris G. Christopher, raziskovalec na inštitutu IHS.

Suša v ZDA pa nima posledic zgolj za tamkajšnje trge. Mnoge države so namreč odvisne od njihovega izvoza. Nekateri bolj črnogledi svarijo celo pred ponovitvijo krize iz leta 2008, ko so zaradi visokih cen riža in pšenice predvsem Afriko in Bližnji Vzhod zajeli protesti. "Države lahko situacijo še poslabšajo, če se odločijo za kopičenje zalog žita in s tem dodatno vplivajo na cene," pojasnjuje Sophia Murphy z inštituta za Agrokulturo in trgovino. Prav to se je pripetilo leta 2008, ko so Rusija, Ukrajina, Indija in Argentina prekinile z lastnim izvozom.

V slovenski živilskopredelovalni industriji pa ni nič kaj bolj rožnato. Ta je leta 2010 ustvarila 7,7 milijona evrov dobička, lani pa poltretji milijon evrov neto izgube ali 198 evrov na zaposlenega, največ v proizvodnji pijač. Tudi fizični obseg proizvodnje v prvih štirih mesecih letos kaže na razmeroma slabe obete. Kot je dr. Emil Erjavec že pojasnil za tiskano izdajo Dnevnika, so napovedi za Slovenijo črnoglede.

»Smo pred daljšim obdobjem depresije, globoke družbene krize. Agroživilski sektor ni izvzet iz tega. Kmetijstvo večino dohodka ustvari s subvencijami, ne na trgu, in je tehnološko na slabšem kot pred 30 leti, živilstvo pa zelo bremeni finančna izčrpanost. Zadnjih deset let smo izkoriščali evropski denar za naložbe v kmetijstvu in živilstvu. A smo v kmetijstvu kupovali predvsem mehanizacijo in opremo, v živilstvu pa smo denar vlagali v 'rostfraj', da bi izpolnjevali standarde EU. S tem smo rešili nekaj kmetov, na 40 kilometrih smo zgradili tri klavnice in znižali stroške nekaj podjetjem, konkurenčnosti pa nismo povečali. Podpreti je treba projekte, ki izboljšujejo konkurenčnost, namesto da denar vlagamo v nerjavečo pločevino!« je pozival Erjavec in kritičn dodal: »V agroživilstvu bolj postajamo Ukrajina kot Nizozemska, saj zanemarjamo razvoj in znanje slabo izkoriščamo.«