Brajdič je, kot je znano, obtožen vpletenosti v rop, druga dva pa Paplerjevega umora. Čeprav je predsednik senata, okrožni sodnik Zvjezdan Radonjić vsako od prič posebej opozoril, da mora govoriti resnico in le resnico (ko so bili še obtoženci, te zaveze niso imeli), se to ni zgodilo - o ropu so namreč povedali vsak svojo zgodbo. Na kratko, svojo vlogo so zmanjševali ter krivdo prelagali drug na drugega. Tožilka Manja Prezelj je že napovedala, da bo pričevanja Matjaža Režka, Ivana Kanduča in Armina Hasanagića še enkrat temeljito preučila in morda zoper njih sprožila pregon zaradi krivega pričanja. V tem primeru jim grozi kazen do pet let zapora.

V obtožnici piše, da je bil Režek tisti, ki je predlagal rop v ljubljanski Šiški. Brajdič je dejal, da ima za to prava človeka, odvisnika Prešerna in Tkalčeca, ki ju je že poznal in sta zanj že kradla. Brajdič je tudi priskrbel morilsko orožje in nato dan pred zločinom dvojico pripeljal v Ljubljano, trdi tožilstvo. Prešeren in Tkalčec sta prenočila v Režkovi najeti sobi v hotelu Lipa, Kanduč pa je najel clia in ju naslednjega dne odpeljal do zlatarne. Medtem ko je Hasanagić stražil, sta roparja malo pred 18.30 zakrinkana in oborožena vstopila v zlatarjev lokal. Prvi prostor je bil prazen, zato sta s pulta pobrala nakit iz zlata in dragih kamnov, nato pa skozi nihajna vrata vstopila v sosednji prostor, kjer je bil Papler. Po navedbah tožilstva sta ga večkrat udarila po glavi, a je kljub temu zagrabil svojo pištolo (bil je član strelskega društva) in izstrelil opozorilni strel v zgornji okvir vrat. Eden od roparjev (tožilstvo zaenkrat še obtožuje oba, čeprav je streljanje na sodišču priznal Prešeren) ga je nato ustrelil v oko in zadnjico, potem pa sta se pognala v beg s skoraj 60.000 evrov vrednim plenom. Kanduč, tako tožilstvo, ju je pripeljal do šišenskega Mercatorjevega centra, kjer sta se umila in preoblekla, Brajdič pa nato do Novega mesta.

Ukradeno zlatnino zakopali?

Režek je v preiskavi dejal, da je pobudo za rop dal Brajdič, včeraj pa, da je šlo za skupni dogovor. Hasanagić, ki je vidno razbremenjeval Brajdiča, je dejal, da je za rop izvedel od Režka. Kanduč (ki se je razgovoril šele po sodnikovi grožnji, da mora povedati vse, sicer ga bodo iz zapora premestili nazaj v precej strožji pripor) pa je pričal, da za rop prej sploh ni vedel in da so mu rekli le, naj dva fanta odpelje Na jamo, ker da morata tam nekaj izvršiti oziroma "završiti". Čez čas ga je eden od obtožencev, ne spominja se kdo, spet klical, naj pride po fanta. Prešeren je nato v avtu začel govoriti, da je zlatar streljal in da je on streljal nazaj, in ko je to slišal, je oba napodil iz avta, ker s tem ni hotel imeti nič.

Za pištolo je Režek dejal, da jo je Prešernu dal ali Tkalčec ali Brajdič, Kanduč menda orožja sploh ni videl, Hasanagić pa je dejal, da jo je videl v Režkovem žepu. Na vprašanje, kje je končala zlatnina, Režek ni znal povedati, Hasanagić pa je po drugi strani dejal, da jo je vzel ravno Režek. Naslednji dan jo je dal Hasanagiću, ta pa mu jo je, spet naslednji dan, vrnil. Kanduč je na vprašanje, kje je zlato, na prostoru za priče izjavil: "Jaz ga nisem zakopal." "Kako, zakopal?" ga je vprašala tožilka, a je odvrnil samo še: "Ne vem."

Zlatarjeva pištola se je zataknila

Zaslišali so tudi izvedenca za balistiko Janeza Goljo. Za Paplerjevo pištolo, ki so jo našli na tleh zlatarne, je dejal, da je bil iz nje izstreljen en strel, potem pa se je zataknila in ni bila več uporabna. Očitno je bil nesrečnež najprej ustreljen v glavo, potem pa, ko je že obnemogel ležal na trebuhu, še v zadnjico. Na njegovih rokah so našli sledi, ki kažejo na to, da si je pred padcem v obrambnem položaju z rokami zakrival oči.

Sojenje bodo nadaljevali sredi septembra, do takrat pa bo izvedenec psihiater ocenil, ali sta bila narkomana Prešeren in Tkalčec v usodnem trenutku prištevna ali ne.