"Medtem ko je bil NOB sestavni del zmagovite velike zavezniške antihitlerjevske koalicije, je bila kolaboracija z okupatorji zločin, ki se ne da opravičiti ne z izgovori o obrambi pred partizanskim nasiljem, ne s sklicevanjem na borbo proti komunizmu, ne s povojnimi poboji," je pojasnil Grčar in izpostavil, da je počastitev "upornikov proti komunizmu" zlobna provokacija, "nevredna resne obravnave".
Grčar je še dodal, da je državni zbor na znanje vzel resolucijo evropskega parlamenta o totalitarizmu iz leta 2009. To naj bi po njegovem zadoščalo, saj "jugoslovanski komunizem, če izvzamemo prvih deset let po 2. svetovni vojni, ni bil niti približno enak drugim vzhodnoevropskim državam". Podpredsednik združenja zvez borcev za vrednote NOB je še poudaril, da je odpiranje ideoloških tem nerazumno in kontraproduktivno.
Na vprašanje, zakaj v Sloveniji še ni prišlo do sprave, je Grčar pojasnil, da do nje ni moglo priti, ker si jo skrajneži na desnici predstavljajo kot lustracijo, kot obsodbo NOB in revolucije, ki da sta absolutno zlo in kot popolno rehabilitacijo kolaboracije, ki da je bila domoljubno dejanje. "Taka falsifikacija zgodovine ne more biti podlaga za spravo," je zaključil. Tudi sedanji ukrepi vlade ob proslavah, preimenovanjih in pokojninskih diskriminacijah niso pot k spravi, je prepričan Grčar.
Ali je resolucija korak spravi, Grčar odgovarja, da ne verjame. "Očitno bo za to potreben daljši čas, v katerem ne bo sovražnih obtoževanj in sprevračanja zgodovine. V Zvezi borcev nismo ovira na tej poti," je še dodal.
Na predlog resolucije, s katero bi obsodili komunizem, sta se za Dnevnik.si včeraj odzvala tudi Jože Dežman, član komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, in Jože Pirjevec. Pirjevec je prepričan, da se komunizma ne da obsoditi, Dežman pa je titofile označil za alkoholike, ki so potrebni zdravljenja. Preberite.
