Pobuda je bila sicer spisana že pred odmevno državno proslavo, predsednica komisije Majda Pučnik Rudl pa je prepričana, da je skrajni čas za obsodbo, ki bi jo morali storiti že pred leti. S tem bi sledili tudi resoluciji evropskega parlamenta, v kateri je obsodilo vse totalitarizme.

Spomenka Hribar je za Dnevnik.si že včeraj pojasnila, da je v omenjeni pobudi več spornih točk, ki bi jih bilo treba premisliti in analizirati. "Razvidna je tudi politična intenca, ki odgovarja sedanji vladi – obsoditi ne le komunizem in njegove zločine – kar je nedvomno upravičeno - , temveč tudi današnje politične nasprotnike sedanje vlade," je prepričana Hribarjeva, dodaja pa, da to ne pelje k družbeni pomiritvi in spravi.

Na omenjeno resolucijo so se odzvale tudi različne politične stranke.

Jože Pirjevec: Bolj kot spravo potrebujemo skupen pogled naprej

Slovenski zgodovinar Jože Pirjevec je za Dnevnik.si povedal, da je očitno, da komunizma ni mogoče obsoditi. "Ne moreš namreč obsoditi neke ideologije, ki trdi, da morajo biti vsi ljudje enaki."

"Seveda to ni način za pot do sprave. To je ravno nasprotno tistemu, kar naj bi dosegli. Očitno je, da gre za politiko, ki hoče poglobiti razkol v slovenski družbi, ne pa pripraviti pogoje za kakršenkoli dialog med nami," je prepričan Pirjevec. Meni, da se v ozadju skrivata dva interesa: "Z ene strani je tu ideološka zagrizenost, ki je prisotna pri določenih ljudeh, ki vodijo današnjo vladno ekipo. Z druge strani pa se s tem odklanja pozornost javnega mnenja od velikih težav, ki so na obzorju. Tako da je vprašljivo, ali se bo ta vladna ekipa sploh sposobna obdržati na oblasti."

Glede sprave se po njegovem mnenju vrtimo kakor mačka okrog vrele kaše. "Do sprave ne moremo priti, če se ena stran ne pokesa nad dejstvom, da je sodelovala z nacisti in fašisti, ki so bili največji sovražniki našega naroda."

"V bistvu smo ljudje že dosegli spravo"

Po njegovem mnenju pa sprave v bistvu sploh ne potrebujemo. "Mi potrebujemo en skupen pogled naprej, da bomo vedeli, kam hočemo iti in kako rešiti situacijo, da bomo pripravili življenjske pogoje za naše otroke in vnuke. To je bistveni problem našega trenutka. Govoriti o kakšni spravi je po mojem mnenju zavajajoče. V bistvu smo mi ljudje med seboj že dosegli spravo."

Tisti, ki se nočejo spraviti, pa so po njegovem prav politiki, ki to ves čas pogrevajo. "Pri tem izhajajo iz nekih zamer ali frustracij, ki so jih pogrevali v vseh sedemdesetih letih od konca vojne. Takrat so bili na moralni, vojaški in katerikoli drugi ravni popolnoma poraženi. Sodobna Evropa namreč raste iz vrednot, ki so bila nasprotna tistim, na katerih so oni gradili svoja zavezništva in svojo politiko."

Dežman: Gre za opozorilno izjavo

Zgodovinar Jože Dežman, ki je tudi sam član komisije vlade za izvajanje zakona o popravi krivic, je izrazil presenečenje nad ambicijo postopka v zvezi z resolucijo, ki naj bi romal na vlado in v DZ. "Kot sem razumel gre za izjavo, s katero bi na nekaj opozorili in tako je bilo tudi v komisiji sprejeto," je pojasnil in dodal, da, če bi bilo besedilo sprejemano v kakšnem organu, potem bi mu morali dodati še več dejstev v breme titoizma. Zaenkrat pa po njegovem to ostaja "skromno opozorilo na nekaj in je daleč od tega, da bi pristalo v državnem zboru". Po njegovem besedilo te ambicije ne bi smelo imeti in da ni potrebe, da je deležen tašne obravnave.

"Mislim, da ni potrebno, da je besedilo predmet tako težkega obstreljevanja kot trenutno je," je pojasnil in dodal, da je znanih že toliko zadev v breme titoizma, da bi jih bilo potrebno še dodati.

"Titofili se obnašajo, kot da bi bili pijani od komunizma"

Dežman je na vprašanje, ali je resolucija potrebna ali je samo novo poglavje v knjigi ideoloških tem, odgovoril, da gre za nerešeno vrašanje. "To je tako, kot če ima družina očeta alkoholika, ki se svoje odvisnosti lahko otrese samo z zdravljenjem. Mi imamo veliko titofilov, ki se obnašajo, kot da bi bili ideološko pijani od komunizma, zato jih je treba zdraviti. Tudi protikomunistični blok včasih ne najde prave mere. Predvsem blok kontinuitete ali titofilni blok pa bi moral počasi na remont. Malo bo pripomogla biologija, malo Evropa, pa bo boljše," je pojasnil.

"Če je sistem kapilarno zastrupljen, potem ga je treba kapilrno odstrupiti," je še dodal in omenil, da bodo svoj delež k reševanju vprašanja prispevale tudi generacijskega menjave. "Če gredo mladim te stvari silno na živce, nas bodo morali počasi brcniti v rit in zgodovino vzeti v svoje roke. Razprave so v zvezi s tem premalo živahne," je dodal. "Generalno gledano bo treba postaviti razliko med totalitarizmom in demokracijo v dobro prihodnosti mladih," je še poudaril in dodal, "mi bomo preigravali te igre, dokler bom sposobni".

"Sprava ni roba, ki bi jo v politiki lahko prodajali"

Na vprašanje, ali je resolucija možnost za spravo, pa je Dežman odgovoril, da je potrebna normalizacija. "Sprava je izrazito katoliški mehanizem, ki zajema priznanje greha, pokoro, odpuščanje, kesanje in podobno, to pa v politiki ni roba, ki bi jo lahko prodajali," je razložil pomen besede sprava. "Politika bo morala ravnati tako, da bo sprejela splošne politične izjave, ukrepe za odškodovanje žrtev ... Slovenija je že veliko naredila (pozabljamo na zakon o žrtvah vojnega nasilja, o popravi krivic, o denacionalizaciji, o vojnih grobiščih) - možno je, da so potrebni popravki, možno je, da so bile posameznim žrtvam storjene krivice, morda nekatere sploh še niso bile identificirane," je še pojasnil in zaključil, da bo razpravo treba uravnoteženo peljati naprej.