Kot je pojasnil predstavnik omenjene interesne skupine Peter Vrisk, se z novelo zakona kar za 80 odstotkov znižuje višina nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Vrisk meni, da to res ni edina rešitev za zaščito kmetijskih zemljišč pred pozidavo, a poudarja, da je ključnega pomena.

Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo in okolje Branko Ravnik je pojasnil, da se ministrstvo strinja, da je odškodnina pomemben instrument varovanja kmetijskih zemljišč, ne strinjajo pa se, da je edini.

Izpostavil je, da je varovanju kmetijskih zemljišč med drugim namenjeno omejeno spreminjanje namenske rabe kmetijskih zemljišč in omejen promet s kmetijskimi zemljišči.

"Zaradi sledenja ciljev samooskrbe je treba čim prej vzpostaviti sistem trajnega varovanja kmetijskih zemljišč, kar naj bi se zgodilo jeseni," je še pojasnil Ravnik.

Vrisk je izpostavil, da ni razloga, da bi bilo treba na velika vrata širiti pozidavo, saj je Slovenija že v zadnjih desetletjih grobo posegala na kmetijska zemljišča. "Smo na zadnjem mestu med članicami EU po njivski površini na prebivalca in zna se zgoditi, da nam bo v primeru elementarnih nesreč primanjkovalo hrane," je opozoril.

Ob tem je poudaril, da je kmetijska zemlja osnova za samooskrbo ter da kakovostna kmetijska zemlja in voda postajata strateški surovini v svetu. Vrisk meni, da se mora ministrstvo resno pogovoriti s pristojnimi kmetijskimi in okoljskimi nevladnimi organizacijami ter da se ta problematika primerno obravnava.

Predsednik komisije državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Cvetko Zupančič je menil, da je zakon potreben izboljšav, vendar da pristop k reševanju te problematike ni bil pravi.