Guverner je pred začetkom za javnost zaprte točke izredne seje DZ, na kateri se bodo poslanci seznanili z informacijo o stanju v slovenskem bančnem sistemu, poudaril, da banke težave rešujejo počasi, zato je po Kranjčevem prepričanju namen vlade, da pospeši sanacijo, in sicer tako, da izvzame slabe terjatve.
Guverner meni, da bi razprava koristila, da se tematika prečisti in da se obenem poiščejo še druge možne rešitve. Pri predlogu zakona o Slovenskem državnem holdingu se mu zdi smiselno, da se slabe terjatve, če se izvzamejo iz bančnih bilanc, upravljajo posebej.
Ob tem je spomnil, da obstaja za reševanje problematike slabih terjatev več možnosti. Kot pravi, se lahko vzpostavi skupna organizacija, ki jo ustanovijo banke, vsaka banka lahko to rešuje po svoje, lahko pa se poišče tudi neko tujo institucijo, ki to upravlja. "Tega še nimamo razdelanega, zato je koristno, da se o tem pogovarjamo," je dejal.
Guverner je na vprašanje, koliko sploh je vseh slabih terjatev v slovenskih bankah odgovoril, da je številka odvisna od tega, "kaj hočete narediti".
Pojasnil je, da obstajajo slabe terjatve do podjetij, do občanov, do drugih finančnih institucij in da je od politične odločitve odvisno, katere slabe terjatve bodo želeli izvzeti iz bančnih bilanc.
"Tako da ne moremo govoriti o eni številki. Pa tudi, če bi pogledali samo en segment, se lahko ocene različnih ocenjevalcev razlikujejo," pravi Kranjec in meni, da ni prav govoriti o eni konkretni številki.
"O tej številki se bomo pogovarjali, ko bo zakon sprejet in se bo država odločila, kaj bo naredila, s katerimi terjatvami," je še ocenil guverner, ki pravi, da je Banka Slovenije naredila vse, kar je v njeni moči, da ne bi bilo toliko slabih terjatev.
V Banki Slovenije so za STA minuli četrtek potrdili, da je znesek terjatev v zamudi nad 90 dni aprila znašal 6,598 milijarde evrov, delež tovrstnih terjatev v celotnih razvrščenih terjatvah pa je dosegel 13 odstotkov. "Ta podatek se navaja v bruto znesku, ne zmanjšanje za že oblikovane oslabitve bank," so ob tem zapisali.
