Ali se bodo banke razdelile na tiste, ki si bodo ukrep Banke Slovenije "lahko privoščile", in tiste, ki bodo izgubljale še ta vir sredstev, je po mnenju poznavalcev prezgodaj napovedati. Manjše domače banke, ki najtežje dostopajo do virov na tujih trgih, so doslej varčevalcem ponujale najvišje obrestne mere za depozite, hkrati pa imajo domače banke že zdaj največ težav s kapitalom. Po drugi strani banke v večinski tuji lasti nimajo težav z zagotavljanjem kapitala, kljub ponujenim nižjim obrestnim meram pa so te lani pridobile znatno več depozitov kot domače banke.
Banke v tuji lasti v boljšem izhodiščnem položaju?
V Banki Slovenije so se za ukrep, ki naj bi omejil rast obrestnih mer za depozite, odločili zato, ker varčevalci vloge le selijo z banke na banko, odvisno od tega, kje jim ponujajo višje obresti, kar pa ne prispeva k rasti celotnega obsega vlog. Prehajanje vlog komitentov lahko v bančni sistem vnese še dodatno nestabilnost, saj povzroča bankam negotovost pri upravljanju virov in likvidnosti, opozarjajo v Banki Slovenije. Ti sicer zagotavljajo, da bankam s februarja sprejetim ukrepom ne preprečujejo ponujanja višjih obrestnih mer za depozite, obravnavajo pa takšno ravnanje poslej kot bolj tvegano.
A obrestne mere očitno niso edini razlog za prehajanje vlog varčevalcev. Prirast vlog je bil lani pri domačih bankah kljub višjim obrestnim meram namreč sedemkrat nižji kot pri bankah v večinski tuji lasti. Prve so pridobile vsega 31 milijonov evrov novih vlog, tuje 216 milijonov evrov. Še v letu 2010 je bilo razmerje obrnjeno. Varčevalce tako očitno skrbi tudi varnost njihovih depozitov in vse kaže, da bolj zaupajo bankam v večinski tuji lasti. Te imajo pa še dodatno prednost. Ker za depozite ne ponujajo (pre)visokih obrestnih mer, lahko na drugi strani pod ugodnejšimi pogoji ponujajo tudi posojila. S tem pridobivajo nove komitente, in ko gre posameznik po ugodnejše posojilo k tuji banki, nanjo prenese tudi svoje poslovanje. Tuje banke so tako lani beležile tudi najvišjo rast posojil gospodinjstvom.
Banke ukrep pozdravljajo, nekatere bi si želele še ostrejših
Višje obrestne mere za depozite pomenijo za banke višje stroške pridobivanja virov, in ker teh v celoti ne morejo preliti v višje obrestne mere za posojila, načenjajo njihovo dobičkonostnost. Navedeno je Banka Slovenije uporabila pri oblikovanju ukrepa za umiritev rasti obrestnih mer za depozite. "Večje kot je odstopanje obrestnih mer banke od določenih referenčnih obrestnih mer, večja je potencialna izguba banke, ta pa se bo uporabila kot merilo za določitev pribitka h kapitalskim potrebam," so pojasnili v centralni banki.
Rasti obrestnih mer za depozite pa so očitno vse težje sledile tudi banke. "V NLB podpiramo prizadevanja Banke Slovenije, da se rast obrestnih mer umiri, zato svojo obrestno politiko postopoma prilagajamo spremenjenim okoliščinam," so ukrep centralne banke komentirali v največji banki. Tudi v Probanki, kjer so znižali večino kratkoročnih obrestnih mer, menijo, da se bodo obrestne mere "vsaj kratkoročno stabilizirale oziroma znižale".
V SKB banki medtem pojasnjujejo, da mora zdaj banka, ki ponuja višje obrestne mere, dodatni kapital rezervirati v drugem stebru, medtem ko bi bil ukrep ostrejši, če bi zahteva veljala za prvi steber. "Menimo, da ukrep Banke Slovenije ni tisti, ki bo banke silil k zniževanju depozitnih obrestnih mer, ker bo na njihovo zniževanje bolj kot omenjeni ukrep vplivala znižana marža poslovanja," je pojasnila direktorica divizije finance v SKB banki Nataša Mohorič Zobec. Bančne marže letos namreč padajo in banke se bodo po njenem mnenju odzvale z znižanjem depozitnih mer, saj so kreditne obrestne mere na ustrezno visoki ravni in na tej strani ni prostora za popravke. V SKB banki so obrestne mere za depozite prav tako znižali, kot pojasnjujejo, so v dobršni meri usklajene s tistimi, ki jih je priporočala centralna banka.
Izvršilni direktor NKBM Simon Hvalec je pojasnil, da pri določanju višin obrestnih mer ocenjujejo tudi vpliv na druge postavke poslovnih ciljev, in sicer z namenom obvladovanja potencialnih tveganj iz naslova dobičkonosnosti. "Tako po eni strani že zdaj sproti ocenjujemo učinke na ustrezno razmerje potrebnega notranjega kapitala, na drugi strani pa je banka usmerjena h konkurenčni ponudbi z vidika primernih višin obrestnih mer," je pojasnil Hvalec. V Unicredit banki kratko pojasnjujejo, da višino obrestnih mer oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje na trgu.
V Abanki so medtem prepričani, da bo gibanje obrestnih mer še naprej močno odvisno od dostopnosti virov financiranja. Dejstvo je, da slovenske banke povpraševanja po posojilih ne morejo zadovoljiti z vlogami, razmerje med posojili in vlogami pa se kljub ponujenim visokim obrestnim meram za depozite ni bistveno znižalo. Omenjeno razmerje znaša 136 odstotkov, kar pomeni, da ima slovenski bančni sistem le dobrih 73 odstotkov posojil pokritih z depoziti. Po mnenju Banke Slovenije premalo. A ker povečanja vlog ni pričakovati, predvsem ne v primeru večjega znižanja obrestnih mer, je tako pričakovati predvsem zmanjšanje obsega kreditiranja.
katja.svensek@dnevnik.si
