Vaupotičeva: Turk se spreneveda!

"Slabe finančne posledice (na FNM, op. p.) so rezultat slabega gospodarjenja," je včeraj dejal Žiga Turk, minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. "To je višek sprenevedanja!" je zgrožena Vaupotičeva. "Ministrstvo postavlja izjavo ob bok komentarju premierja Janeza Janše, ki je navrgel, da delamo na univerzah samo štiri ure na teden in vlečemo bajne plače. Namen teh izjav je izključno diskriminiranje javnega šolstva in znanja."

Težave FNM niso posledica slabega gospodarjenja, temveč se vlečejo od njene ustanovitve leta 2006, vztraja dekanka. Tedaj se je univerza zavezala, da bo svojo novo članico finančno podpirala tako dolgo, dokler ne bo upravičena do dodatnega denarja ministrstva za visoko šolstvo. Univerza je svojo zavezo izpolnila, na ministrstvu za visoko šolstvo pa so držali figo v žepu, saj so po letu 2008 venomer spreminjali uredbo o financiranju fakultet tako, da so iz nje črtali dodatna sredstva za FNM.

Na fakulteti se je doslej nabralo za približno 700.000 evrov dolgov. Letošnji finančni načrt fakultete je predvidel 2,8 milijona evrov prihodkov in 443.482 evrov primanjkljaja. Po novi uredbi bodo prejeli zgolj 2,6 milijona evrov prihodkov in ob izpeljavi vseh zakonsko dopustnih varčevalnih ukrepov bi primanjkljaj znašal 462.403 evrov.

Vaupotičeva je včeraj preigrala vse scenarije, s katerimi bi fakulteta zmanjšala svoje odhodke za pričakovanih 13 odstotkov. A noben ukrep ne bi mogel uravnotežiti proračuna. Teoretična možnost bi bila odpustiti 17 zaposlenih, vendar potem ne bi bilo mogoče izpeljati študijskega procesa, saj so predavatelji že zdaj obremenjeni nad zakonsko dopustnim maksimumom. Tudi ukinjanje študijskih programov ne bi pomagalo.

Vladni ukrepi napovedujejo apokaliptičen scenarij javnemu visokemu šolstvu, opozarja profesorica fizike. "Tukaj ne gre zgolj za problem plač, temveč na grozečo nelikvidnost univerz, ki jih utegne doleteti prisilno upravljanje in razbitje javnih univerz. Upam, da se bodo mladi uprli aktualnim dogajanjem," je dejala Vaupotičeva. Akademski zbor je včeraj soglasno pozval rektorja Danijela Rebolja, naj uredi financiranje fakultete in naj odločno protestira zoper sistematično uničevanje javnega šolstva.

Kakšno rešitev bo fakulteti ponudil Rebolj, bo jasno šele avgusta. "Ne vem, k čemu se bomo morali zavezati, da bomo prejeli denar iz likvidnostnega sklada. Če bi se izkazalo, da bo univerza od nas pričakovala zmanjšanje porabe pri obstoječih prihodkih in vračilo denarja iz sklada nekoč v prihodnosti, se s tem ne bom strinjala in bom ponudila svoj odstop," je napovedala dekanka.

Lešnik: Ljubljanska univerza ima nekaj rezerv

Omenili smo že, da je v podobnih težavah tudi mariborska fakulteta za kmetijstvo, med drugim tudi zaradi visokih stroškov, ki jih povzroča delovanje v prenovljenem gradu Hompoš ob vznožju Pohorja. Vendar dekan Mario Lešnik podrobnosti ne želi razkriti. "Mislim, da to ni dobro za našo ustanovo in je dejansko potrebno usklajeno delovanje znotraj Univerze v Mariboru," je svojo molčečnost pojasnjeval Lešnik.

"Vsem je jasno, da bo potrebno hitro prilagajanje, vendar prilagoditev v nekaj mesecih ni mogoča pri tistih, ki so zadnje leto v slabem likvidnosten stanju in so že brez redukcij komaj shajali iz dneva v dan. Pri takšnih so odpuščanja zaposlenih in ukinitve študijskih programov zelo verjetni." Lešnik meni, da so razmere na mariborski univerzi bistveno težje kot na ljubljanski, kjer imajo zaradi boljšega financiranja v preteklosti nekaj več rezerv za prilagajanje razmeram. Vaupotičeva je opozorila še na eno rak rano slovenskega javnega šolstva. Mednarodna raziskava iz leta 2009 je pokazala, da je bila Slovenija zdaleč zadnja med 27 analiziranimi evropskimi državami po številu diplomantov s področja matematike, računalništva in naravoslovnih ved. Po številu diplomantov družboslovnih in upravnih ved pa je bila na visokem tretjem mestu. "Ustanovljene zasebne fakultete so vse s tega področja in ustvarjajo še več diplomantov, ki niso zaposljivi," je kritična dekanka FNM.