V obrazložitvi je zapisalo, da lahko reprezentativni sindikati začnejo postopek za oceno ustavnosti le, če so ogrožene pravice delavcev, ne pa tudi upokojencev, medtem ko Sindikat upokojencev Slovenije pri ZSSS, ki je tudi med vlagatelji zahteve, ni reprezentativni sindikat. Oceno ustavnosti so sicer zahtevali še ZSSS, Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) in Sindikat kulture Slovenije Glosa.

"Žal nam je, da se je ustavno sodišče izognilo odločanju o vsebini s procesnimi razlogi. Izhodišče, po katerem naj bi bili sindikati poklicani, da ščitijo le zaposlene, je problematično, saj so člani sindikata tudi brezposelni in upokojenci," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Dodal je, da bodo odločitev ustavnega sodišča preučili in se odločili za nadaljnje korake. "Zagotovo ne bomo stali križem rok," je zagotovil Semolič.

Sekretar Sindikata upokojencev Miloš Mikolič opozarja, da zadeva še ni končana, saj bodo poiskali "druge oblike protesta in nove možnosti za ustavno presojo, verjetno prek varuhinje človekovih pravic". Sicer pa upa, da bo vlada upoštevala zahteve, ki so jih izrazili na nedavnem protestnem shodu, in sama odpravila "nepravilnosti". V tem primeru, pravi, ustavna presoja niti ne bi bila potrebna.

Ude: Ni še konec

Lojze Ude, profesor na ljubljanski pravni fakulteti in nekdanji ustavni sodnik, je odločitev ustavnega sodišča komentiral kot popolno poslušnost vladi. Sprašuje se, kdo naj potem varuje pravice upokojencev, če ne sindikati, in ob tem opozoril, da gre tudi pri omenjenih pokojninah, na primer pri tistih, ki so delali v nekdanji Jugoslaviji, za pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Tudi Ude meni, da je ustavno sodišče zadevo zgolj odložilo in da še zdaleč ni konec. Pojasnil je, da lahko zahtevo za presojo ustavnosti med drugim vloži 30 poslancev državnega zbora in varuhinja človekovih pravic. Pobudo za presojo ustavnosti lahko sproži tudi vsak upokojenec, pri čemer mora najprej zahtevati odločbo in sprožiti individualni spor.

Oceno ustavnosti bo zahtevala tudi varuhinja človekovih pravic

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je včeraj potrdila, da bo tudi sama vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlagala razveljavitev določb zakona, ki po njenem mnenju povzročajo neenako obravnavo upokojencev. Tako lahko med tistimi 26.000 osebami, ki se jim znižujejo pokojnine, najdemo borce NOB, nekdanje begunce in internirance, bivše vojake JLA in delavce organov za notranje zadeve, upokojence, ki so del delovne dobe opravili v nekdanji Jugoslaviji, vrhunske športnike in kulturnike, ne pa na primer tudi veteranov vojne za Slovenijo. Še bistveno več je oškodovanih pri letnem dodatku - nižji dodatek bo konec julija prejelo okoli 230.000 upokojencev, več kot 200.000 pa ga sploh ne bo prejelo.

Čebaškova, ki je doslej prejela več kot sto različnih pobud v zvezi z varčevalnim zakonom, meni, da v zakonodajnem postopku niso bila spoštovana temeljna načela za pripravo predpisov, zlasti načelo sorazmernosti, odgovornosti, določnosti in transparentnosti. Kršitev postopkovnih določil pa po njenem mnenju ustvarja tudi dvom o legitimnosti uveljavljenih rešitev.

Varuhinja ocenjuje, da pristojni državni organi tudi po uveljavitvi spornih zakonskih določb javnosti niso pravočasno in pravilno informirali o njihovih vsebinah, še zlasti pa so k nerazumevanju pripomogle različne interpretacije različnih državnih organov, ki dokazujejo neprimerno strokovno pripravljenost sprejetih rešitev in neupoštevanje njihovih posledic. Pri tem je med drugim opozorila, da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) prizadetim posameznikom ni izdal nikakršnih odločb, temveč zgolj obvestila.

Naj dodamo, da je ZPIZ prejel že več kot 2000 različnih zahtevkov za ugotavljanje pravilnosti, ugovorov in pritožb. Ker bo vse obravnaval kot zahteve za preveritev napak pri izračunih, o njih ne bo odločal v upravnem postopku z odločbo, ampak bodo upravičenci zgolj obveščeni o morebitnih napakah.