Da so lahko ustvarili seznam, so se raziskovalci držali sedmih karakteristik mest, ki si jih je zamislil arhitekt Filippo Lovato. Med kriteriji so bile tudi zelene površine, dostop do narave, povezanost z ostalimi mesti in državami, onesnaženje in še.
Prostorske značilnosti
In čeprav se je Hong Kong v kategoriji onesnaževanja uvrstil na zadnje mesto, mu je vendarle uspela skupna zmaga, saj se je mesto odlično odrezalo na drugih področjih. "Zmagovalno mesto Hong Kong je kompaktno, uspelo mu je ohraniti naravno dediščino, ustvariti omrežje zelenih površin, kakor tudi povezave z drugimi deli sveta,“ je pojasnil Lovato. "Hong Kong je zmagal, ker se je odločil pomembnost usmeriti na prostorske značilnosti.“
Po Lovatovem indeksu sta se na drugo in tretje "najboljše mesto na svetu“ uvrstila Amsterdam in Osaka, ne preveč laskav naslov "najslabšega“ pa je prejela zimbabvejska prestolnica Harare.
Zajel le 70 mest
Revija Economist pa je izpostavila številne pomanjkljivosti in omejitve Lovatovega indeksa. Prvič – Hong Kong ima zaradi edinstvene topografije nepravično prednost glede zelenih površin. Drugič – podatki sami ne odsevajo dejanskega načina življenja v mestu oziroma udobnosti tega.
Torej: sodeč po podatkih je življenje boljše v Osaki kot v Tokiu, čeprav v reviji Economist pravijo, da je resnično življenje v Tokiu definitivno boljše. Še ena omejitev novega indeksa je, da je Lovato v svojo raziskavo vzel le 70 mest, medtem ko so jih v sklopu indeksa EIU zajeli 140. A čeprav obstaja nekaj pomanjkljivosti, je namen novega rangiranja mest vendarle v tem, da bi našli nove načine za merjenje in iskanje najboljših mest na svetu, so poudarili v Economistu.
