Ustavno sodišče navaja, da reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic lahko začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, vendar le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev.

Izpodbijane določbe urejajo višino pokojnine določenih upravičencev ter višino letnega dodatka uživalcem pokojnin oziroma določenih nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ne urejajo pa delovnopravnega položaja delavcev, opozarja sodišče. Glede na to z izpodbijanimi določbami niso ogrožene pravice delavcev, je navedlo v sklepu.

Oprli so se na nek pravni zakon, vsebinsko pa zadeve niso obravnavali

Ustavno sodišče je sklep v četrtek sprejelo soglasno.

Ustavno sodišče se je pri odločitvi, da zavrže zahtevo več sindikatov za presojo ustavnosti dela varčevalnega zakona glede pokojnin, oprlo na nek pravni razlog, vsebinsko pa zadeve sploh ni obravnavalo, je dejal sekretar Sindikata upokojencev pri ZSSS Miloš Mikolič. Prepričan pa je, da sodišče v prihodnje mimo te zadeve ne bo moglo.

Kot je napovedal, se bodo v sindikatu v ponedeljek dobili in se dogovorili, kako bodo ravnali v prihodnje.

Mikolič je kot eno od možnosti omenil, da se bo sindikat upokojencev pridružil varuhinji človekovih pravic Zdenki Čebašek Travnik, ki skupaj z nekaterimi drugimi organizacijami že pripravlja zahtevo za presojo ustavnosti teh istih določb zakona za uravnoteženje javnih financ, ki nekaterim upokojencev znižujejo pokojnino in omejujejo pravico do letnega dodatka.

Če bi se vlada odločila, da sporne zadeve odpravi, ustavna presoja sploh ne bi bila potrebna

Poleg tega pa se je, kot je obveščen, na ustavno sodišče obrnilo že kar nekaj upokojencev, ki jih je prizadel varčevalni zakon in ki so se na ustavno sodišče obrnili zaradi svojega konkretnega primera. Kot pravi Mikolič, bo moralo ustavno sodišče kaj reči tudi o teh primerih.

Ob tem pa sekretar sindikata upokojencev pričakuje, da bo vlada v prihodnjem tednu obravnavala novelo zakona za uravnoteženje javnih financ opozicijskih Pozitivne Slovenije in SD. Če bi se vlada odločila, da sporne zadeve odpravi, ustavna presoja sploh ne bi bila potrebna, pravi Mikolič.

Pojasnil je še, da desetih odstotkov vključenosti upokojencev v sindikat, kolikor bi jih za reprezentativnost po zakonu morali imeti, zlepa ne bodo dosegli, saj to pri upokojenski populaciji pomeni 50.000 ali 60.000 članov.

"Tu se zdi, da je edini, ki bi še prišel v poštev, državni svet"

Rajko Pirnat s Pravne fakultete v Ljubljani je poudaril, da imajo zahtevo na ustavno sodišče pravico vložiti le reprezentativni sindikati. "Če Sindikat upokojencev Slovenije ni registriran kot reprezentativen, potem seveda ne," je dejal.

Reprezentativni sindikati za posamezno dejavnost ali poklic pa ne morejo vlagati zahteve o čemer koli, pač pa le v primeru, če so ogrožene pravice delavcev, je pojasnil.

Po njegovih besedah bi zdaj glede omenjenega dela zakona lahko vložil zahtevo varuh človekovih pravic, če bi izkazal, da se nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine.

V zakonu o ustavnem sodišču je navedenih še nekaj drugih, ki lahko vložijo zahtevo, tako na primer državni zbor, tretjina poslancev, državni svet in vlada. "Tu se zdi, da je edini, ki bi še prišel v poštev, državni svet," je ocenil.

Pobudo za oceno ustavnosti pa lahko vložijo tudi posamezni upokojenci, vendar morajo prej izkoristiti druga pravna sredstva. "To pomeni, naj s tožbo zahtevajo neizplačani del pokojnine," svetuje Pirnat.