Zaupni podatki, pri katerih gre za občutljive informacije, ki jih je banka dolžna varovati po zakonu o bančništvu in je zato tudi odgovorna svojim komitentom, so bili že včeraj objavljeni na komercialni televiziji. Seznam dvajsetih podjetij, ki naj bi dobila najbolj tvegana posojila NLB, je bil del skrbnega pregleda. Ta je sicer ugotovil, da ima NLB za 1,5 milijarde evrov slabih terjatev, namenjen pa ni bil političnemu razčiščevanju, temveč potencialnim vlagateljem v banko.

Politiki bi škilili v kreditne pogodbe

Zakon o bančništvu je glede bančne tajnosti izjemno strog, namenjen pa je predvsem varstvu komitentov banke. Ti so se zdaj znašli sredi političnega obračunavanja z vodstvom NLB, razkritje podatkov, ki so si ga privoščili člani vlade, pa je za banko škodljivo, saj bistveno poslabšuje zaupanje njenih komitentov in poslovnih partnerjev, tudi kreditodajalcev iz tujine.

Spomnimo, da je policija pred dnevi obiskala dva člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ker sta javnost opozarjala o dokapitalizaciji NLB, pri tem pa naj bi navajala tajne podatke, ki so bili v resnici javno dostopni. Prijavo policiji je po pojasnilih AUKN dala prav vlada, ki nezadovoljstva z vodstvom agencije ne skriva.

Rezultate skrbnega pregleda v NLB je vlada po pojasnilih finančnega ministrstva obravnavala kot zaupne, čeprav naši viri trdijo, da je Krušec ali nekdo v njegovem imenu skrbni pregled posredoval vsem ministrom že pred sejo vlade. S podatki skrbnega pregleda je bila sicer seznanjena tudi druga največja lastnica banke, belgijska KBC, ki je v ta namen v Ljubljano poslala dva predstavnika, oba pa sta po naših informacijah podpisala izjavo o zaupnosti. Pooblastila, da bi lahko o skrbnem pregledu NLB obveščal javnost, po pojasnilih finančnega ministrstva ni imel nihče, o podatkih, ki jih je javnosti sporočil minister za finance, pa naj bi se dogovorili na seji vlade. Ali je res zgolj Krušec podpisal izjavo o varovanju podatkov, ni mogoče uradno ugotoviti, saj na ministrstvu niso želeli razkriti imen podpisnikov izjav.

Čeprav predstavniki vlade nimajo nobene zakonske podlage za vpogled v podatke o kreditnih odnosih med banko in njenimi komitenti, je predsednik DeSUS in zunanji minister Karl Erjavec že pred dnevi javno zahteval podatke, komu so bila dana tvegana posojila, kakšna je njihova višina, kako so zavarovana in kdo jih je odobril. Tudi gospodarski minister in predsednik SLS Radovan Žerjav je že pred sejo vlade napovedal, da bo zahteval revizijo NLB. Žerjava je zmotilo, ker naj bi se podatki skrbnega pregleda NLB močno razlikovali od ugotovitev Banke Slovenije. V slednji pojasnjujejo, da lahko pride do različnih ugotovitev zaradi uporabe različnih metod, medtem ko, v nasprotju s predstavniki vlade, "konkretnih nadzorniških ugotovitev ne morejo razkriti". Drobovje NLB pa zanima tudi parlamentarno komisijo za nadzor javnih financ. Ta namreč zahteva sklic skupščine in preveritev vseh posojilnih pogodb nad milijon evrov, sklenjenih zadnjih pet let. Spomnimo, da gre za ponovitev zahteve kot pred letom dni v primeru NKBM, ki pa jo je Banka Slovenije zaradi škodljivih posledic za mariborsko banko preprečila. Okoli petsto zaposlenim v Banki Slovenije, ki so pristojni za nadzor bančnega sektorja in za to tudi plačani, poleg tega pa v nasprotju s politiki spoštujejo pravila bančne tajnosti, očitno ne zaupajo. Ob tem velja spomniti na afero zaradi razkritja posojil družbi Ultra, katere podrobnosti so predvsem zaradi političnih razlogov prišle v javnost, NLB pa je kasneje ovadila neznanega storilca. Zdaj se očitno zgodba ponavlja.

Politično obračunavanje na plečih banke

Vlada Janeza Janše želi očitno z iskanjem krivcev v NLB za slaba posojila preusmeriti pozornost, saj vse kaže, da politične odgovornosti ne bo iskal nihče. Dejstvo je namreč, da je banka ves čas v večinski lasti države, ki je imela v njenem nadzornem svetu vseskozi svoje predstavnike. Tudi večina slabih posojil, ki jih je na površje zbezljala kriza, je bilo sklenjenih v obdobju gospodarske in kreditne rasti, torej v obdobju od leta 2004 do leta 2008, ko je banko nadziral nadzorni svet, ki ga je imenovala prav prva Janševa vlada.

Če je minister za finance pred časom novoimenovanim nadzornikom NLB dan pred načrtovano dokapitalizacijo banke predlagal čimprejšnjo zamenjavo uprave, jim je včeraj namreč sporočil, da pričakuje odgovor na vprašanje, kdo je odgovoren za stanje, ki je v banki nastalo. Skrbni pregled v NLB bo po Šušteršičevih besedah omogočil tudi ugotavljanje odgovornosti za dejanja, ki imajo značilnosti kaznivih dejanj, sicer pa je vlada že pozvala vse organe, naj se vključijo v forenzični pregled v banki, ki bo potekal v naslednjem koraku.

Ugotavljanje tega, koliko slabih terjatev ima banka in kdo je kriv za odobravanje posojil, ni bil cilj skrbnega pregleda banke, ampak je ta ugotavljal, ali so za te terjatve oblikovane ustrezne rezervacije. Skrbni pregled je v nasprotju z informacijami, ki jih zdaj v javnosti širi vlada, ugotovil, da je v normalnem obsegu poslovanja rezervacij dovolj, saj je banka z nedavno dokapitalizacijo in lastnimi ukrepi zagotovila več kot 530 milijonov evrov kapitala. Stresni testi v okviru skrbnega pregleda so medtem pokazali, da bi lahko banka do konca naslednjega leta v primeru znatnega poslabšanja gospodarskih razmer potrebovala še dodatnih 250 milijonov evrov.

SDH bo prevzel 1,5 milijarde evrov slabih terjatev NLB

Podatki, ki jih je predstavil minister Šušteršič, so nekoliko drugačni. Čeprav je po njegovih besedah skrbni pregled obsegal 75 odstotkov portfelja banke, so po naših zanesljivih informacijah predstavniki družbe European Resolution Capital Fund, ki je opravljala skrbni pregled, dejansko preverili 90 odstotkov kreditnega portfelja. Terjatve so razdelili v tri skupine - zeleno, kjer se redno odplačujejo, rumeno, kjer imajo redni finančni tok, ter rdečo, kamor so uvrstili najslabše terjatve. Po Šušteršičevih besedah naj bi imela banka za zadnjo skupino terjatev, ki obsega 1,5 milijarde evrov, oblikovanih tretjino slabitev, medtem ko naši viri zagotavljajo, da ima NLB za omenjene terjatve oblikovanih 700 milijonov evrov rezervacij, kar pomeni, da je pokritih več kot polovica najslabših terjatev. Za eno tretjino omenjenih terjatev bi lahko po ocenah izvajalcev skrbnega pregleda, tako pravi Šušteršič, unovčili zavarovanja, po neuradnih informacijah pa gre za terjatve do podjetij, kot je SCT, in holdingov, kot sta cerkvena Zvonova.

"Od 400 do 500 milijonov evrov dodatnega kapitala bi lahko banka potrebovala do konca prihodnjega leta," je pojasnil Šušteršič in dodal, da bi lahko lastniki banki ali zagotovili dodatni kapital ali pa, za kar se je odločila tudi vlada, slabe terjatve prenesli izven bančnih bilanc na Slovenski državni holding (SDH). Kaže, da je v ozadju napada na NLB prav prepričevanje političnih strank in zainteresiranih družbenih skupin, da kljub številnim dvomom pristanejo na ustanovitev upravljalskega holdinga. Predlog zakona o SDH je vlada včeraj kljub nasprotovanju sindikatov in upokojencev že sprejela, nič pa ne kaže, da bi zaradi številnih dvomov pristala na temeljitejšo razpravo o novi ureditvi upravljanja državnega premoženja. Šušteršič namreč pričakuje, da bi slabe terjatve NLB na holding prenesli že do konca leta. Kasneje bodo verjetno sledile še slabe terjatve NKBM, v kateri prav tako že poteka skrbni pregled.

Skupaj s terjatvami bodo na holding prenesena tudi zavarovanja, to so zastavljeni deleži podjetij, hipoteke in druga upravičenja. Minister je včeraj potrdil, da bo država postala lastnica določenih podjetij in tako še dodatno povečala svojo vlogo v gospodarstvu, o čemer smo poročali včeraj. Terjatve bank bodo prenesene po "ocenjeni, dejanski ekonomski vrednosti", je še pojasnil minister, da ne bi evropska komisija Sloveniji očitala državne pomoči. Ko bodo bilance banke očiščene, pričakuje Šušteršič povečanje kreditiranja gospodarstva, hkrati pa tudi, da bo NLB tako postala bolj zanimiva za zasebne vlagatelje in bo država dobila povrnjenih 320 milijonov evrov posojila.