"Gozd, drevo, les, oglje in človek - vse to sestavlja filmsko zgodbo o črnem zlatu iz lesa za človeka, za razvoj podeželja, ohranjanja tradicije, kulturne krajine in spodbujanja turizma..." je zapisano v vabilu, s katerim je na ogled premiere uradno vabila Mestna občina Maribor.

"V 19. stoletju so deželo Kranjsko imenovali tudi oglarska dežela. Fužine, kovačije, steklarne in drugi so potrebovali oglje - in kope so gorele na številnih krajih. Kronisti so leta 1826 na Jelovici našteli kar 838 kopišč. Kasneje je ogljekuha skoraj zamrla, a jo danes ponovno obujajo," so ob napovedi predvajanja 30-minutnega dokumentarca sporočili iz zavoda Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture. "S to dejavnostjo se predvsem na Dolenjskem in Gorenjskem danes ukvarja kakšnih 50 oglarjev, ki na leto postavijo blizu sto kop. Film prikazuje, kako oglar skupaj z ogljem prodaja tudi naravno in kulturno dediščino, s tem pa odpira vrata lokalnemu turizmu."

A ta "oglar", ki "prodaja" naravno in kulturno dediščino, ni nihče drug kot župan Maribora. Robert Kranvogel iz Spodnjega Dupleka, sicer sodelavec Radiotelevizije Slovenija, je kuhanje na Kanglerjevi posesti v Zimici pri Dupleku posnel maja, ko si je župan privoščil enomesečni dopust od službenih obveznosti. In se je v javnosti veliko ugibalo, kaj vse je počel.

"Tudi če bo zaradi znanih obtožb ob službo, mu bo ostalo oglje; za grmado ali žar," je pripovedovalec v filmu najavil Kanglerja. Ta je nato pred kamero razpredal o svojih konjičkih, o svoji politični karieri, vozil je traktor, z motorno žago podiral drevesa, spekel hobotnico, skuhal oglje in ga nato z lopatami zmetal v papirnate vreče z napisom Ogljarna Kangler. Gledalec izve, da tovrstno oglarjenje v Dupleku nikoli ni imelo tradicije, in za konec sliši še: "Oglarji po Sloveniji so z obuditvijo oglarjenja ponudili doživetje podeželja, ob tem pa zase pravijo, da so veseli in srečni ljudje."

"Idejo za film sem dobil letos v Argentini," nam je razložil Kranvogel. "Lotil sem se raziskovanja dediščine oglarstva pri nas, bil sem v Dolah pri Litiji, v Kropi, v okolici Maribora sem odkril oglarja Janka Ravnjaka in Toneta Čepeta, potem pa sem izvedel, da tudi naš župan vsako leto dela kopo." Da so film premierno predvajali na Kanglerjev rojstni dan, je bilo naključje, trdi Kranvogel, "pa če mi verjamete ali ne". Po njegovih besedah se je z zavodom Maribor 2012 najprej dogovoril, da bi bila premiera septembra, nato pa so se premislili in mu predlagali julij.

"Nisem hotel, da bi to bilo konec meseca, ko so že vsi na dopustu. Ponudila se nam je nedelja, 8. julija, dan po koncu Festivala Lent. Šele po tistem, ko smo se dogovorili za ta termin, sem izvedel, da ima takrat Kangler rojstni dan," nam je zatrdil. Film je posnel z minimalnimi stroški, sponzorjev ni iskal, edini vir je bil zavod Maribor 2012, ki je maja, ko je že snemal film, potrdil sofinanciranje projekta in mu namenil 10.000 evrov. Kranvogel nakazila še ni dočakal.