Merila za Zoisovo štipendijo so visoka: pri uspehu je to povprečna ocena 4,10 za dijake in 8,50 za študente, lahko tudi izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih oziroma študijskih letih. Šteje tudi zlata matura ali uvrščenost študentov med najboljših 5 odstotkov v svoji generaciji. A izbira kandidatov temelji na rangiranju vlog.

Tako so lani v Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije zabeležili najvišje meje za pridobitev štipendije na prehodu iz osnovne v srednjo šolo doslej: poleg ugotovljene nadarjenosti so morali kandidati imeti odlično ocenjene vse obvezne predmete, tudi šport, glasbo in gospodinjstvo, ali pa so morali nabrati vsaj 100 točk za izjemne dosežke v zadnjih dveh razredih. Kako dobre ocene ali kakšne izjemne dosežke je treba imeti za pridobitev te štipendije, je vsako leto posebej odvisno od povprečnega uspeha kandidatov, ki se zanjo potegujejo, pojasnjuje Gregor Resman iz službe za odnose z javnostmi ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Tam pa zadnja leta opažajo, da vse več osnovnošolcev deveti razred osnovne šole končuje s samimi odličnimi ocenami.

Danes so Zoisove štipendije dosegljive predvsem splošno nadarjenim učencem, ne pa tudi tistim, ki izjemne sposobnosti pokažejo na enem področju in so na drugih nekoliko bolj povprečni, pravi psiholog dr. Zoran Pavlović iz Svetovalnega centra za pomoč otrokom, mladostnikom in staršem Ljubljana. A takšna je štipendijska politika: "Vedno bo nekoga prizadela - bodisi splošno nadarjene učence in dijake bodisi tiste s posebnimi sposobnostmi in hkrati povprečnimi uspehi na drugih področjih."

Da eni in drugi, čeprav oboji nadarjeni, zaradi kriterijev niso v enakem položaju, opaža tudi psihologinja na gimnaziji Vič Majda Jus Ašič. Štipendija naj bi jim omogočala razvijanje talentov, sodelovanje na področjih, na katerih bodo nadaljevali izobraževanje, kjer bodo lahko našli zaposlitev in gradili svojo kariero, opozarja. Opaža tudi, da ta štipendija za dijake velikokrat pomeni statusni simbol. "Dijakom pomeni potrditev, da so res dobri, uspešni, sposobni, nadarjeni." Tisti, ki jim to ne uspe, so razočarani. "To slabo vpliva na njihovo samopodobo in učno uspešnost."

Sicer pa Jus-Ašičeva opaža, da je tudi Zoisova štipendija v zadnjih letih postala pomemben vir prihodkov za prejemnika in njegovo družino: "Dijaki se pri šolskem delu zelo potrudijo, da izpolnijo kriterij za dodatek, ki ga dobijo za boljši učni uspeh." Višina osnovne Zoisove štipendije sicer znaša 66,05 evra za dijaka in 101,78 evra za študenta. Dodatki se dodelijo za vrsto in področje izobraževanja, za izkazan uspeh, za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča in za štipendiste s posebnimi potrebami. Enega ali več dodatkov letos prejema kar več kot 90 odstotkov vseh štipendistov, pravijo v skladu.