"Ukrepi ECB kažejo na resnost razmer v evropskem gospodarstvu, vendar nižja obrestna mera še ne more zagotoviti bistveno boljših pogojev kreditiranja za slovensko gospodarstvo," so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Po njihovem mnenju je sanacija bank vezana na številne druge ukrepe, stopnja zaupanja finančnih trgov do Slovenije pa je odvisna od učinkovitosti teh ukrepov.

Na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb

"V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb," je povedal Arhar. Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v območju evra na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati.

"Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero," je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euribora, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral.

Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal.

"Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev"

Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. "Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo," je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti.

Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji.

Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel.

Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. "Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti," je ponazoril.

Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.

Trimesečni Euribor po odločitvi ECB na rekordno nizki ravni

Potem ko je Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek skladno s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka, je trimesečni Euribor danes padel na rekordno nizkih 0,549 odstotka.

Še v četrtek je bil trimesečni Euribor, glavna referenčna medbančna obrestna mera v območju z evrom, pri 0,641 odstotka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Euribor odraž,a po kakšnih pogojih so si evropske banke med seboj pripravljene posojati denar. Euribor se sicer znižuje, odkar je ECB konec decembra začela z dvema obsežnima operacijama zagotavljanja likvidnosti pomagati bankam.

ECB je s četrtkovo odločitvijo ključno obrestno mero prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja potisnil pod raven enega odstotka.

Svet ECB je znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta po novem pri 1,5 oz. nič odstotkih. ECB bankam, ki pri njej čez noč deponirajo sredstva, tako ne daje nobenega donosa več, s čimer želi banke spodbuditi, naj si denar raje posojajo med seboj ali pa ga posojajo podjetjem.