Tu mislim na to, da se dolžnik lahko svojega dolga reši šele, če bankrotira, in še takrat upniki vsaj nekaj malega vendarle dobijo - Janša pa v Bruslju "dviguje" ugled svoje države s takimi, v vsakem (pravnem, humanitarnem in ekonomskem) pogledu sramotnimi izjavami. Ne razume (ne zna - ali sploh ne more razumeti?) tega, da Evropsko sodišče za človekove pravice od Slovenije ne zahteva, da bi v enem letu morala odškodnine vsem izbrisanim (kakršne bo sama določila, npr. z zakonom) že izplačati - ne, zahteva samo, da vlada v enem letu "vzpostavi shemo povračil" (set up un ad hoc domestic compensation scheme) - torej, kakšna (denarna in druga) povračila za storjeno škodo izbrisanim zagotavlja, po kakšnih kriterijih, v kakšnih rokih, po kakšnih prioritetah itd. Če bo ta "shema kompenzacij" za Evropsko sodišče zadovoljiva, bo nadaljnje urejanje teh vprašanj prepustilo Sloveniji, drugače pa bo po enem letu odškodnine prizadetim, ki se bodo nanj obrnili, še naprej dosojal Strasbourg.
Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je že 17. januarja 2009 v svojem predlogu, naj se to uredi s posebnim zakonom, zapisalo: "Toda zakon ni možen sedaj, ampak šele po temeljiti proučitvi celotnega zapletenega problema, tudi sodne prakse - torej šele čez 2-3 leta, odvisno seveda tudi od takratnih ekonomskih zmogljivosti države (in torej tudi od razpleta sedanje krize)." Toda tudi takratna "leva" vlada (da o opoziciji niti ne govorimo) se o odškodninah ni hotela niti pogovarjati, kaj šele pripraviti zakona o tem. Sam pa sem že 30. septembra 2008 v pismu bodočim vladnim strankam kasnejše Pahorjeve vlade tudi zapisal: "Če država tega vprašanja ne bo pripravljena korektno zakonsko urediti, lahko seveda pričakuje množične tožbe in blamažo v Strasbourgu." In ta blamaža je sedaj tu - Janša pa jo s svojimi neodgovornimi izjavami še povečuje.
Matevž Krivic, Ljubljana
