Glede na to, da je KBC v sklopu nove dokapitalizacije NLB postala lastnica 33,9 odstotkov največje slovenske banke imajo pri belgijski banki na mizi dve izbiri. Odločijo se lahko za prevzem podjetja ter objavijo prevzemno ponudbo za NLB, sicer pa se morajo odpovedati uresničevanju upravljalskih pravic dokler svojega deleža ne zmanjšajo nazaj pod prevzemni prag.
Delničarji morajo po veljavnem zakonu o bančništvu pridobiti dovoljenje Banke Slovenije, če želi preseči prag 33 odstotnega lastništva v banki. Kljub temu, da je to v skladu s prevzemno zakonodajo sicer tudi splošni prevzemni prag za prevzem, pa mora od Banke Slovenije dobiti še eno dovoljenje, da lahko svoj delež v banki dvigne nad 50 odstotkov.
Finančno ministrstvo je sicer že predlagalo zvišanje prevzemnega praga v bankah s trenutnih 33 na 50 odstotkov glasovalnih pravic, nadzor nad prevzemanjem bank pa naj bi se prenesel z agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) neposredno na Banko Slovenije.
Finančni minister Šušteršič je na današnji tiskovni konferenci povedal, da vlada resno namerava državo umakniti iz NLB, povedal pa je tudi, da je bilo partnerje "težko prepričati, da tokrat mislimo resno in da obljube, da se država umika, mislimo resno.“
Prvi korak je, da NLB odkupi z diskontom podrejeni dolg; od KBC in od Merrill Lyncha . KBC bo po 41 evrov na delnico vplačal za 61 milijona evrov novih delnic, kar bo njen delež v NLB dvignil iz 25 na 33,9 odstotka, državni delež pa bo padel iz 52,6 na 50 odstotkov.
Država bo dala hibridno posojilo 320 milijonov evrov, ki se bo v lastniški delež konvertiralo, če bo količnik kapitala Core Tier 1 padel pod 7 odstotkov. Cena menjave, če do nje pride, bo 36,75 evra, če pa pride do konverzije, pa bo delež države v NLB zrasel na 72 odstotkov, medtem ko bo delež KBC padel na 20 odstotkov.
