Skupščina NLB je potrdila, da banka poveča kapital za 61 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,49 milijona novih delnic po ceni 41 evrov. Sprva je bilo predvideno, da se bo z izdajo delnic zbralo 130 milijonov evrov, cena pa naj bi bila 68,71 evra.

Evropska komisija mora dokapitalizacijo še odobriti

Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je na vprašanje o razlogih za znižanje cene odgovoril, da je to delno rezultat cenitve, delno pa gre tudi za upoštevanje določil Evropske komisije. Ta mora namreč dokapitalizacijo še odobriti.

Te delnice bo po besedah predsednika uprave NLB Boža Jašoviča vplačala KBC, medtem ko se je prva špekuliralo, da jih bosta vplačala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, nato pa naj bi se jih zamenjalo za hibridni instrument v lasti KBC.

Preberite še: Resničnostni šov v NLB

V drugem koraku pa bo NLB izdala za 320 milijonov evrov hibridnih instrumentov Co Co, ki jih bo vplačala država. Za njihovo nadomestitev z lastniškim kapitalom, če bi količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) padel pod sedem odstotkov, je uprava banke dobila pooblastilo za izdajo dobrih 8,7 milijona novih delnic. Sprva je bilo predvideno, da bi šlo za nekaj nad 5,5 milijona novih delnic. Cena v sklepu skupščine ni navedena, a sodeč po številu delnic se ta giblje pri 36,7 evra.

V dveh dneh morajo izpeljati vse postopke in transakcije

Sprva je bilo predvideno, da naj bi šlo za nekaj nad 5,5 milijona novih delnic. Cena v sklepu skupščine ni navedena, a sodeč po številu delnic se ta giblje pri 36,7 evra.

Hibridni instrumenti Co Co oziroma pogojno zamenljive obveznice predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov - pretvorijo v lastniški kapital. DZ je za možnost uporabe teh obveznic v primeru NLB in drugih bank tudi spremenil zakon o bančništvu, ki je začel veljati prav danes.

Lastniki in vodstvo banke morajo sedaj v dveh dneh izpeljati vse potrebne postopke in transakcije. Pričakovati je, da bo država za vplačilo obveznic najverjetneje porabila del državnih vlog, ki jih ima v banki. KBC pa naj bi s kapitalskim vložkom okrepila svoj lastniški delež v banki. Ta je trenutno malenkost nad 25 odstotkov.

S tokratno dokapitalizacijo se bo po Jašovičevih besedah zagotovilo, da bo NLB izpolnila zahteve regulatorjev, a že do konca leta naj bi banka za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, skušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.

Podrobnosti ni želel razkriti

Podrobnosti ni želel razkriti, saj naj bi ta proces trajal dlje časa oziroma dokler bodo veljale pogojno zamenljive obveznice. S tem naj bi NLB kapital ohranjala na takšni ravni, da ne bo potrebna njihova pretvorba v kapital. NLB sicer že dlje časa izvaja aktivnosti, kot so dezinvestiranje in zmanjšanje tveganju prilagojene aktive.

Vse skupaj bo po njegovih besedah prispevalo k temu, da bo kapital nad devetimi odstotki, torej nad zahtevami regulatorjev. NLB mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik Core Tier 1 s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov.

Hibridni instrument je po Jašovičevih besedah moč s strani NLB odpoklicati šele po petih letih, lahko pa pride do prenehanja veljave prej, če se nadomesti z najmanj enako kakovostnim kapitalom najmanj enakega obsega. Gre torej za scenarij, ko bi prišlo do redne dokapitalizacije oziroma do vstopa zasebnega partnerja.

Že do konca leta naj bi banka namreč za normalno poslovanje potrebovala več sredstev, za dodatni kapital pa naj bi se država, ki ima sicer trenutno v banki 45,62-odstotni delež, skušala dogovoriti z zasebnimi vlagatelji.

Ne bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, ampak bodo skušali najti strateškega partnerja

Koalicija se je namreč zavezala, da banke tokrat za razliko od 250-milijonske dokapitalizacije lani spomladi ne bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, temveč bo skušala država najti strateškega vlagatelja. Vlada se pogaja s potencialnimi vlagatelji, med partnerji pa je tudi KBC kot druga največja lastnica.

Pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati. Špekulacij je veliko, a jasno je le to, da dogovora do predvidenega roka ni bilo, zato je morala vlada poseči po alternativi, ki jih je našla v hibridnih instrumentih.

Jašovič ni želel govoriti o višini potrebnih dodatnih sredstev za banko, saj skrbni pregled, ki ga izvaja Evropska banka za obnovo in razvoj, še poteka.

Prvi mož NLB pravi, da poteka še zadnji teden pregleda, rezultati pa bodo nato predstavljeni ključnim lastnikom in upravi. Takrat bo jasno, kaj sledi, pravi prvi mož NLB. Po skrbnem pregledu naj bi se po njegovem razumevanju nadaljevala pogajanja z zasebnimi vlagatelji.

Jašovič je komentiral tudi strahove opozicije, da naj bi tokratna dokapitalizacija omogočila tihi prevzem s strani KBC. "Jaz mislim, da tukaj ni nobenega tihega prevzema s strani KBC," je povedal. Opozicija se je sicer bala, da država ne bo sodelovala pri vplačilu pogojno zamenljivih obveznic.