Kljub številnim kazenskim ovadbam zoper njega Kangler ne razmišlja o morebitnem umiku iz politike, temveč pravi, da je po obisku dalajlame v Mariboru tako nabit s pozitivno energijo, da ga nihče ne more ustaviti. Po dveh osvojenih mandatih razmišlja, da bi se čez dve leti znova potegoval za župana, medtem ko ga nazaj v državno politiko ne vleče, saj meni, da so poslanci danes na zelo slabem glasu. Glede majskega dopusta, o katerem se je v javnosti na veliko ugibalo, pa ostaja skrivnosten in le vabi na premiero 8. julija, ko naj bi postalo jasno, kje in kako je preživljal te dneve.

Vlada prihaja prihodnji teden po letu in pol znova v Maribor. Kaj konkretnega pričakujete od obiska?

Predvsem jasen odgovor, kdaj bo šesti razpis za sredstva iz naslova regionalnih razvojnih programov, preko katerega se bomo lahko lotili projekta urejanja brežine reke Drave in mostu pri bodoči medicinski fakulteti. Prav tako pričakujemo, da bomo našli rešitve glede umetnostne galerije ter zaprli vsa vprašanja, vezana na Evropsko prestolnico kulture (EPK).
Na področju gospodarstva je prav, da jih seznanimo, da poskušamo ohraniti to, kar v mestu še imamo. Na primer Mariborsko livarno, ki ima dober proizvod, pa ni imela podpore prejšnje vlade in bank, ki bi njen večmilijonski projekt spremljale. Naslednja rak rana je mariborsko letališče, kjer je potrebno čim prej zaključiti gradnjo potniškega terminala. Z njega mora čim prej začeti leteti tudi slovenski nacionalni prevoznik. Pereč je tudi problem Dravskih elektrarn Maribor, ki jih izčrpavajo projekti, kot sta Teš 6 in gradnja hidroelektrarn na Spodnji Savi.

Vi se torej zavzemate za ustanovitev nekakšnega samostojnega hidroholdinga s sedežem v Mariboru?

To je bil moj predlog že od nekdaj in pri tem bom vztrajal ne glede na barvo vlade. Maribor si to zasluži. Cena električne energije v Mariboru je dvakrat nižja kot jo proizvedejo na Savi ali Soči, dobiček pa poberejo drugi. To zame kot župana ni normalno.

Država ima že nekaj časa mačehovski odnos do mariborskega letališča...

Država nima mačehovskega odnosa do projekta, saj je potrdila odločitev, da gre za drugi mednarodni prehod in shengensko mejo, ter se lotila gradnje drugega potniškega terminala z evropskimi sredstvi. Mislim pa, da ima skoncentrirana državna administracija, ki je zlobirana skupaj z nekaterimi drugimi vplivnimi ljudmi znotraj Adrie in brniškega letališča, interes, da se naše letališče ne razvija tako kot bi se lahko.

Tudi sami ste se s predstavniki Adrie večkrat že skušali dogovarjati. Je bilo pri tem kaj uspeha?

Nazadnje smo se pogovarjali pretekli teden, ko je bil pri meni komercialni direktor Mark Anžur. Ponudil nam je let Maribor - Zürich, vendar bi morali za to poiskati denar v regiji. Zelo vesel sem bil takšne pobude in nekaj bomo tudi poskušali najti, seveda bomo pa dali zraven najmanj toliko denarja, kot ga da Ljubljana za vse ostale lete z Brnika. Mislim, da ste me razumeli. Ker namreč z Brnika letijo brez nekih subvencij gospodarstva in občin, mi pa bi ob vseh ostalih gospodarskih težavah morali še plačati, če bi želeli imeti prevoze nacionalnega letalskega prevoznika.

Ste tudi nasprotnik razdruževanja NKBM in Zavarovalnice Maribor. Gre pri tem zgolj za lokalpatriotizem?

Mariborsko gospodarstvo je gradilo to zgodbo 30, 40 let. Ne more nam zdaj nekdo iz tujine odpeljati tako pomembne zavarovalnice. Imejmo popolnoma enake kriterije v tej državi. Če je lahko prejšnja vlada peljala dokapitalizacijo NLB in so našli v proračunu 100 ali 200 milijonov evrov, potem se mora tudi za NKBM poiskati 100 milijonov. Zanima me, zakaj je sploh prišlo do tega, da je dokapitalizacija potrebna, in kdo bo odgovarjal, da je banka zašla v težko situacijo. Mene preganjajo za ptičjo hišico, v tem primeru pa nihče ne odgovarja, potem ko je nekaj milijonov izpuhtelo ali pa je bilo vloženo v naložbe, za katere se je že naprej vedelo, da bodo zgrešene.

Maribor ima eno največjih stopenj brezposelnosti. Že pred časom ste napovedovali prihod enega od tujih vlagateljev. Lahko danes o tem poveste kaj več konkretnega?

Pogovarjamo se o tej investiciji, pripravlja se dokumentacija in finančna konstrukcija. Sicer pa je to stvar investitorja, ki je zemljišče že pridobil. Gre za večji športni, trgovski, pa tudi kulturni center, kjer bi lahko zaposlili do 1500 ljudi. Načrtovani sta dve stolpnici v višini do 16 nadstropij v neposredni bližini avtoceste. Kdaj bo projekt realiziran, pa je stvar investitorja.

Pri nekaterih projektih vam tudi ta vlada ni mogla pomagati...

Najbolj grenko razočaranje zame je bila odpoved zimske univerzijade. Odločitev, ki jo je sprejela vlada, je bila po mojem mnenju prehitra. Če so se tako odločili, tudi prav, sam pa mislim, da je bila to napaka. Razočaran sem bil predvsem zato, ker sem moral za to izvedeti iz medijev. Lahko bi me o tem kdo predhodno obvestil.

Se že ve, kakšni stroški so nastali pri tem projektu?

Pri nas se za zdaj še ne ve. Z odvetnikom in strokovnimi službami pa smo vse preštudirali in po moje bomo celo še dobili nekaj zraven.

Tudi pri projektih EPK so zapleti...

Ne verjamem, da je še kateri župan vložil toliko energije v to, kot sem je sam. Vladni predstavniki so mi na razgovoru dali jasno garancijo, da bo šesti regionalni razpis objavljen 25. marca 2011, pa tega razpisa še danes ni. Pa mi povejte, kaj naj še kot župan naredim, da bom prišel do evropskega denarja. Pripravljamo material za tožbo proti državi, saj je bil Maribor v tem primeru materialno oškodovan. Verjamem, da je imel Borut Pahor (ki je ob zadnjem obisku vlade januarja 2011 zagotovil, da je finančna konstrukcija v višini 75 milijonov evrov zaprta op.p.), ki je moj prijatelj, interes pomagati Mariboru, vendar ljudje v vladi, ki so ga obdajali, niso imeli interesa, da bi se v Mariboru kaj spremenilo.

Kdaj je torej realno pričakovati začetek gradnje knjižnice Rotovž in umetnostne galerije?

Pri knjižnici imamo problem na sodišču, saj je bil v zvezi z gradbenim dovoljenjem sprožen upravni spor, a smo že bližje rešitvi. Imamo tudi nekaj začasnih rešitev za knjižnico, ki dela v težkih pogojih. Za projekt urejanja brežine reke Drave čakamo na razpis, dokumentacija okoli umetnostne galerije pa je v grobem med ministrstvi usklajena, tako da pričakujem, da bi se v letošnjem letu začelo graditi. Ni pa odvisno od nas, pač pa od razpisov.

Po polovici EPK so v zavodu Maribor 2012 zadovoljni. Kaj pa čaka ta zavod po koncu projekta?

Prejšnja ministrica Majda Širca je obljubila, da bo iz zavoda nastala agencija za promocijo kulture, a tega nato vladi ni predlagala. Zdaj smo mi ustanovitelji zavoda in mislim, da bo ta na nek način ugasnil ali pa bi morda lahko naslednje leto prevzel del nalog Evropske prestolnice mladih. Ampak za to morajo pokazati interes. Tako bi lahko vsaj nekaj zaposlenih v njem nadaljevalo z delom.

Na Mestni občini Maribor ste se lotili tudi racionalizacije poslovanja in menda je zaposlene strah prihodnosti?

Tudi sam sem vsaka štiri leta na volitvah, direktorica občinske uprave vsakih pet let, kar se mi zdi normalno. Bojijo se verjetno tisti, ki imajo slabo vest in doslej svojega dela niso opravljali, kot bi ga morali. Tistim, ki so delali pošteno, se ni treba bati. Želim imeti učinkovito in strokovno občinsko upravo, ki bo na voljo ljudem. Nisem prepričan, da vseh 380 zaposlenih na občini dela pošteno. Imamo tudi kakšnega, ki ima podjetje, nobenega zaposlenega, pa letno dela 40.000 evrov prometa. Tak naj se potem zaposli v svojem podjetju in naj ne hodi v službo na občino, zato da bo lahko privatiziral delo za doma.

Koliko ste ta trenutek še prisotni v državni politiki? Ali so kazenske ovadbe, ki se vrstijo, v stranki kaj načele zaupanje do vas?

So. Predvsem en mlad fant v Ljubljani, podpredsednik stranke je imel velike pomisleke. Ko sem predstavil svoj pogled, me je izvršilni odbor v večini podprl, predvsem tisti, ki vedo, kako v Sloveniji to poteka. V stranki sem aktiven toliko, kolikor je potrebno za moje delo, ne mešam pa se v politiko v Ljubljani. Županski položaj mi vzame veliko časa, tako da sem tudi v mestnem odboru SLS samo član upravnega odbora.

Ko so padle prve ovadbe, ste jih označili za politični obračun s strani takratne ministrice Katarine Kresal, LDS itd... Danes se ovadbe nadaljujejo kljub vam načeloma bolj "prijazni" klimi na notranjem ministrstvu.

Nov je samo minister, vse ostalo je nespremenjeno. Sicer pa ni normalno, da mi 4. maja naredijo hišno preiskavo, potem dva meseca zoper mene nobene kazenske ovadbe, potem pa vsaka dva meseca po eno, da se znajdem na prvi strani Večera z naslovom, da Kanglerju grozi do osem let zapora. Policisti naj opravijo svoje delo, vendar naj to počnejo strokovno, ne pa preko novinarjev ali z njimi.

Če pogovor zaključimo s športom. Ali bo Maribor prihodnje leto...

... državni prvak? Tega me sploh ne bi smeli vprašati.

Pravzaprav je vprašanje, ali bo Maribor prihodnje leto gostil evropsko prvenstvo v košarki?

Nisem prepričan. Tisti, ki so to zakuhali, naj to tudi pojedo. Če je res, da je Košarkarska zveza Slovenije (KZS) od nas zahtevala plačilo participacije, kar je mestni svet tudi sprejel, na drugi strani pa bo menda morala Ljubljani celo plačati za najem dvorane Stožice, potem sami ocenite, če je to pošteno do ostalih mest, ki sodelujejo pri organizaciji. Mi rade volje sprejmemo košarkarje, zagotovo pa KZS ne bomo dali 800.000 evrov.