Ampak zdaj vam spet ni prav, ker so znova v gosteh popoldanske plohe in nevihte, toda do začetka dopusta se bo tudi to ali vsaj to uredilo. Na površju sicer ni videti suše, je pa ta očitna predvsem v prodno-peščenih vodonosnikih vseh ravninskih območij ob večjih vodotokih. Junijski dež je pripomogel, da so prešle razmere od kritičnih do še sprejemljivih oziroma z ravni ukrepanja na raven obveščanja oziroma opozarjanja. Če kaj, potem si v teh dneh želimo pravo počitniško oziroma dopustniško vreme! Tako, da nam ne bo krojilo urnika, ampak si ga bomo sami v skladu s svojimi počitniško-dopustniškimi pričakovanji in (z)možnostmi.
Kaj pravzaprav pomeni besedna zveza počitniško oziroma dopustniško vreme? Počitnice, ki jim pravimo odrasli tudi dopust, so obdobje, ko opustimo ali močno spremenimo naše vsakdanje dejavnosti (razen partnerskih prepirov…). Najpogosteje z namenom, da si odpočijemo, to pa lahko naredimo na več načinov. Največ je takih, ki so nekje vmes med aktivnim in pasivnim preživljanjem tega za številne tako dragocenega časa.
Počitniško-dopustniške sanje o koruzi
Vse lepo in prav, a kaj, ko se vse skupaj pogosto zatakne prav pri vremenu. Tudi sicer nam to pogosto nagaja, le da si to nagajanje v času praznikov, počitnic in dopusta bolj zapomnimo, saj smo časovno omejeni. Ali ni prav vreme glavna sestavina počitnic oziroma dopusta? Uležite se, zaprite oči in se v mislih "naslikajte" pod kakšno palmovo ali vsaj borovo senco v prijetnih in bolj ali manj sušnih 27 do 28 stopinj Celzija ob pihljanju prijetne sapice in oddaljenem šumenju morskih valov. Ali pa se prestavite v rezanje vrhnje bele plasti nedotaknjene snežne strmine z robniki smuči, izpod katerih vre mrzel, puhast sneg, kakor da bi pod seboj odprli veliko steklenico šampanjca. Morda vam bolj ustreza štopanje prek širnih travnatih planjav v kateri od stepskih pokrajin in vožnja na odprtem ali napol zaprtem prtljažniku tovornjaka, od koder lahko opazujete in občutite vreme, drugačno od tistega v kraju in pokrajini, v katerem se poskušate otresti svojega vsakdanjika? Pa čeprav je to bolj hladno, toplo, suho, vlažno, zatišno, na prepihu in podobno, predvsem pa bistveno drugačno od prej omenjenega, ki ste ga zapustili na začetku počitnic oziroma dopusta. Kakor koli že gledamo, je prav vreme tisto, ki začini naše počitniške ali dopustniške dni, pa najsi bo to s poprom, čilijem ali kakšno drugo manj pikantno začimbo. Enostavno povedano: vreme oziroma koža sveta, kot ga je poimenoval pisatelj, publicist, esejist in filozof Pascal Bruckner v enem od svojih esejev o prisilni sreči, je čarobna sestavina tega bega od vsakdanjosti, nekakšen conditio sine qua non vsakih dobrih počitnic oziroma dopusta.
Ne dobro ne slabo, ampak drugačno
Zgornjo ugotovitev upoštevajte, ko boste prihodnjič na zasluženem dopustu ali počitnicah pisali na razglednice eno tistih oguljenih fraz, kot je: "Imamo se čudovito, vreme je lepo..." In naj vam ne bo pri tem prav nič nerodno. V počitniško-dopustniški deželi vreme še zdaleč ni nepomembno, prej nasprotno. Lahko je naslovna zgodba prav vsakega od naših prostih dni. Naj bo tako tudi letošnje poletje, da le ne bomo preveč obsedeni z vremenom. Pa kaj, ko pa nas sončna svetloba dolgih poletnih dni napolni z radostjo, razširi našo dušo vse do mej vesolja, podobno kot nam mračno in svinčeno vreme skrči srce. Tisto, kar je najbolj oddaljeno, je najbližje, muke neba so včasih tudi naša osebna drama. Pa naj bo ta tudi v prihajajočem počitniško-dopustniškem času večkrat komedija kot tragedija. Preden se poslovimo, beremo se znova konec julija, se še enkrat pomudimo pri prej omenjenem filozofu, ki je zapisal v enem od svojih del tudi tole: "Obstaja nekaj, kar je pomembnejše od sreče: preprosto veselje do življenja, veselje ob spoznanju, da smo na tem svetu, na zemlji, da bi doživeli bežno in noro pustolovščino." Mi pa dodajamo: zakaj pa ne poletno in vremensko?
