Po trditvah pravosodnega ministrstva bo overitev na upravni enoti cenejša kot pri notarju, za uporabnike pa bodo te storitve tudi lažje dosegljive. V Notarski zbornici Slovenije pa opozarjajo, da se bo s to spremembo pravna varnost za državljane močno zmanjšala. Pri prodaji nepremičnin gre denimo, kot opozarja notarka Nataša Erjavec, za varstvo zasebne lastnine, ki ni le upravni postopek. Vsak državljan pa si po njenem zasluži, da je za njegovo pravno varnost poskrbljeno.

Čeprav je predlog sprememb zakona že v vladni obravnavi, ga je notarska zbornica od pravosodnega ministrstva prejela šele včeraj. Ministrstvo pripombe notarske zbornice pričakuje že do petka, saj je predlagano, da se zakon obravnava po nujnem postopku. "Povsem po nepotrebnem se hiti. Za tako spremembo bi si bilo treba vzeti čas in se pogovoriti o argumentih, ugotoviti bi morali, ali bo novela res povzročila več koristi ali pa bo morda nastala celo škoda," pravi Erjavčeva.

Po veljavni ureditvi so tako imenovane upravne overitve izenačene z notarskimi samo za potrebe upravnih postopkov, fotokopije spričeval, prodajne pogodbe za avtomobile in podobno je bilo tako že zdaj mogoče overiti na upravni enoti, medtem ko overitve, ki jih državljani potrebujejo za zemljiško knjigo ali druge sodne postopke, zdaj lahko opravi le notar. Na pravosodnem ministrstvu ocenjujejo, da razlikovanje med veljavnostjo upravne in notarske overitve ni potrebno, če med njima ni kvalitativnih razlik, če torej predlagatelja overitve ni treba natančno opozoriti na pravne posledice, ki izhajajo iz podpisa in overitve dokumenta. Kjer potreba po razlikovanju in s tem povezani stvarni pristojnosti obstaja, pa se bo ohranila tudi v bodoče.

Erjavčeva pa poudarja, da pri overovitvi podpisov ne gre le za ugotavljanje istovetnosti osebe in pristnosti podpisa, temveč mora notar v tem postopku preveriti tudi obstoj morebitne predkupne pravice države, pridobljeno soglasje in tudi, ali je bil plačan davek. Erjavčeva dvomi, da bodo uradniki na upravnih enotah znali vse to preverjati, saj so, kot zatrjuje, za to delo ustrezno usposobljeni le pravni strokovnjaki.

Po predlogu tega zakona bodo overitve za zemljiško knjigo lahko opravile upravne enote, zemljiškoknjižne predloge pa bo še vedno vlagal notar. "Notarji bomo verjetno dobivali listine, ki ne bodo ustrezne in jih tudi ne bomo mogli več popraviti, to pa bo povzročilo dodatne sodne stroške in slabo voljo med ljudmi," je prepričana Erjavčeva, ki meni, da bi moral biti v teh postopkih zagotovljen vsaj neki minimalni standard pravne varnosti.

Zaradi te spremembe bo po besedah Erjavčeve ogrožen obstoj zlasti manjših notarskih pisarn na podeželju, ki imajo že tako nižje prihodke kot pisarne v večjih krajih. Novela bo povzročila večji izpad prihodkov, ki ga ne bo mogoče pokriti, zato bo tudi za večje pisarne to hud udarec.