Enotna pogodba za nedoločen čas, ustanovitev odpravninskega sklada ter poenostavitve postopkov v zvezi z zaposlovanjem in odpuščanjem, so glavne spremembe, ki bodo tako korenite, da bi bilo po ministrovih besedah zakon o delovnih razmerjih najbolje napisati na novo.

Prepad med "divjo fleksibilnostjo" oziroma zaposlovanjem mladih v negotovih oblikah dela in med veliko varnostjo zaposlenih za nedoločen čas želijo premostiti z vpeljavo enotne pogodbe dela za nedoločen čas. Ta se bo od dosedanje razlikovala predvsem po tem, da bo vključevala tri obdobja. Prvo - ministrstvo predlaga, da bi trajalo pet mesecev - je zelo podobno poskusnemu delu. V tem času bi delavec ali delodajalec pogodbo o zaposlitvi lahko odpovedala brez razloga z odpovednim rokom od 10 do 14 dni. Odpovedni rok pa je mogoče sporazumno nadomestiti tudi z ustreznim denarnim povračilom. Nato bi za največ dve leti nastopilo prilagoditveno obdobje, v katerem pa bi moral delodajalec prekinitev delovnega razmerja utemeljiti z razlogom. Sledilo bi stabilno obdobje z najdaljšim zagotovljenim odpovednim rokom 90 dni namesto sedanjih 120.

Več varnosti za mlade, več možnosti za starejše

"Ta ukrep bo bistveno povečal varnost zaposlitve za iskalce prve zaposlitve," je poudaril Vizjak in dodal, da bodo po novem pogodbe za določen čas omejene na redke izjeme. Mogoče bodo tam, kjer je delovno razmerje vezano na mandat oziroma obdobje (funkcionarje, direktorje, tiste, ki opravljajo javna dela), nič več pa ne bodo prišle v poštev pri sezonskih delih in povečanem obsegu dela. V kategorijo začasnega in občasnega dela bodo sodila tista, ki niso sistematizirana, pri čemer pa bo delodajalec lahko zaposlil le omejeno število takšnih delavcev, omejen bo tudi njihov zaslužek. Upokojenci in brezposelni bodo ta dela smeli opravljati le, če jih bo nanje napotil zavod za zaposlovanje. Minister je tudi opozoril, da bodo vse oblike delovnih razmerij enako obdavčene.

Po novem predlogu bi se delavec na zavod za zaposlovanje prijavil takoj, ko mu začne teči odpovedni rok. Že v tem obdobju bi se tako vsaj enkrat na teden zglasil na zavodu oziroma iskal novo zaposlitev, stroške za delavca pa bi si v tem obdobju delodajalec in država delila.

Obe strani bi plačevali tudi prispevke v odpravninski sklad (delodajalci po 0,58-odstotni prispevni stopnji), iz katerega bi se delavcu ob odpovedi pogodbe izplačala odpravnina. Nad tem denarjem bi imel posameznik pregled, saj bi se sredstva beležila na njegovem individualnem računu. Na tak način bi vsak odpravnino zagotovo prejel, tudi ob stečaju podjetja, kar sedaj ni praksa. Če bi delavec še pred iztekom roka za odpoved pogodbe našel novo službo, bi ga denar čakal. V primeru, da bi bil posameznik ves čas zaposlen in odpravnine ne bi potreboval, bi se ta vsota kot bonus prenesla v pokojnino. Z uvedbo odpravninskega sklada bi se po Vizjakovih besedah povečala tudi zaposljivost starejših, saj breme odpravnine ob upokojitvi ne bi padlo na zadnjega delodajalca.

Delodajalci zadovoljni, sindikati zadržani

Delodajalcu po novem ne bi bilo treba več prijaviti prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje. V primeru krivdne razrešitve delavca bi vpeljali nov koncept poravnave z odškodnino. Če bi zaposleni krivdo priznal, bi bil upravičen tudi do nadomestila za brezposelnost. Predlog, ki bo verjetno ponovno razburil sindikate, je, da se odmor (malica, kosilo) ne bi štel v delovni čas.

"Vsekakor mislimo, da izhodišča predstavljajo korak v pravo smer večje prožnosti trga dela, na kar že pet let opozarjamo ne le delodajalci, ampak tudi evropska komisija in OECD," je v prvem odzivu dejal generalni sekretar združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole. Vendar je opozoril, da so izhodišča eno, konkretne rešitve pa drugo, zato bodo predlog skrbno pregledali in mu dodali svoje predloge.

Čeprav sindikati predloga ministrstva še niso podrobno preučili, so do njega zelo zadržani. "Pojavljajo se zlasti dvomi, ali bi ta koncept res preprečil segmentacijo na trgu dela in ali bi olajšal zaposlovanje mladih. Izkušnje iz tujine namreč kažejo, da ta enotna oziroma odprta pogodba o zaposlitvi ne daje želenih rezultatov," je poudaril Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.