Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), kjer so predlog prejeli že sredi aprila, menijo, da bi ljudem omogočil dodatne prihodke, državi ustvaril dodaten vir prihodkov v proračun brez zvišanja obstoječih davkov oziroma vzpostavitve novih davkov, olajšal pa bi tudi prehod podjetniške dejavnosti posameznika v druge oblike pravnih oseb - s.p. ali d.o.o. Spodbudil bi tudi pospeševanje razvoja podjetništva na mikroravni oziroma povečanje ustvarjanja dodane vrednosti na mikroravni, kar bi imelo pozitivne učinke na BDP Slovenije.

A v izogib utaji davkov bi bilo treba vgraditi varovalke za preprečitev zlorab. Možno je namreč izogibanje določenemu delu davkov in zaposlovalci bi morda iskali rešitve, kako preusmeriti del dohodka prek tega modela, zato bi bilo treba vzpostaviti nadzor nad izdanimi in prijavljenimi računi. Na MGRT menijo tudi, da bi bilo treba za uvedbo takega modela pripraviti spremembo zakonskih podlag, ki bi omogočale njegovo izvajanje.

Bavdaž bo z modelom mikropodjetništva, na katerega se Dnevnikovi bralci in strokovnjaki že odzivajo, vnovič nagovoril tudi mag. Radovana Žerjava, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Meni namreč, da je najbolj prava pot, da skupaj s strokovnjaki na ministrstvu pregledajo prav vse, tako dobre kot tudi morebitne šibke plati njegove iniciative ter jih oblikujejo v konsistenten model. Ta naj bi bil potem trdna opora razvoju slovenskega mikropodjetništva.

Med bolj zanimive pomisleke glede predlaganega modela sodi ta, da je morda za slovenske razmere preveč preprost, da bi ga relevantne institucije sprejele. Drugače pa so odzivi zelo pozitivni, saj v modelu prepoznavajo prednost predvsem posamezniki, ki se želijo preizkusiti v podjetništvu, vendar pa jih od tega odvračajo trenutni vstopni pragi v podjetništvo oziroma fiksni stroški delovanja s.p.

Bavdaž je v svojem predlogu izhajal iz predpostavke, da bi si večina aktivnega prebivalstva želela vsak mesec zaslužiti še nekaj denarja. Če je na primer v državi milijon posameznikov, ki bi mesečno zaslužili po 200 evrov, potem bi to pomenilo 2,4 milijarde evrov prihodkov na leto, kar dosega kar 7 odstotkov slovenskega BDP, državni proračun pa bi bil - ob 10-odstotni davčni stopnji - bogatejši za kar 240 milijonov evrov na leto.

To pa je dejansko izjemen potencial! Sploh če pomislimo, s koliko nejevolje slovenska družba sprejema varčevalne ukrepe, ki se jih je lotila slovenska vlada. Poleg tega model spodbuja inovativnost posameznikov, saj so ti omejeni samo z višino zaslužka, in ne številom ur, kar jih spodbuja k temu, da delajo stvari z visoko dodano vrednostjo oziroma čim manj časa za čim več denarja.

"Verjamem, da je model zelo primeren tudi za mlade, ki bi lahko prek njega poskusili unovčiti svoje znanje in veščine. Če bodo pri tem uspešni, lahko v naslednjem koraku odprejo s.p. in se tako samozaposlijo, namesto da več let čakajo na prvo službo. Model je komplementaren in ni substitut nobenemu drugemu obstoječemu modelu, zato tudi nikogar ne ogroža," je med drugim poudaril Bavdaž ob razmišljanju o razlikah v primerjavi z malim delom.