Poletni izobraževalni programi pod okriljem Mariborskega raziskovalnega studia MARS, ki so se vključili v poletno dogajanje v parku, so v letih doživeli nasluteno dinamiko, saj so se navsezadnje razrasli v največje prizorišče v času festivala Lent. "Zgodilo se je povsem spontano," se spominja Košica, "nismo hoteli postati "otroški" Lent, želeli smo združiti naše aktivnosti za najmlajše na enem mestu, hkrati pa ponuditi nekaj njihovim staršem pa tudi starejši populaciji."

Ustvarjalni festival Art kamp v mestnem parku (22. junij-7. julij) je postal največja kulturna pridobitev za Maribor v zadnjih letih. S svojim sproščenim vzdušjem in živahnim programom predstavlja zaokroženo festivalsko celoto, a zmore hkrati ostati prepoznaven element znotraj vsega dogajanja v času Festivala Lent. Letošnja izvedba se bo pohvalila s kar 1965 dogodki. Ali se bodo lahko vsi zgodili, je danes še zmeraj negotovo, saj prireditelji čakajo na soglasja varuhov kulturne in naravne dediščine.

Koliko ljudi je vključenih v Art kamp?

Vsega skupaj nas je približno 500, od tega jih je 240 plačanih po pogodbah, zelo veliko pa je prostovoljcev. Zmeraj znova sem navdušena, ko vidim, koliko ljudi nam je pripravljeno pomagati, recimo pri prinašanju in odnašanju stvari, pri doniranju materialov, opreme.

Kako bi opisali koncept tega, kar se bo v času Lenta odvijalo v mestnem parku?

To ni samo poletna šola v naravi. Obiskovalcem hočemo ponuditi sproščenost, ki jo omogoča čudovit zeleni ambient. Za dobra dva tedna jim hočemo za kratek čas omogočiti odmik od materializma in potrošništva in jih aktivno vključiti v raznotere prostočasne dejavnosti. Od likovnih, oblikovalskih, etnoloških, naravoslovnih, kulinaričnih pa tudi športnih in mladinskih.

Še pred nedavnim so v Narodnem domu Maribor nameravali raztegniti Festival Lent čez vse poletje, vendar so to zamisel opustili zaradi pomanjkanja denarja. Ste kaj razmišljali o tem, da bi pestro poletje v mestu zagotovili tako, da bi se Art kamp osamosvojil in bi se začel šele po Lentu?

O tem so bili premisleki, vendar smo ocenili, da je bolje, če ostanemo v istem terminu. Odločilna okoliščina je bila logistika in vsa druga podpora, ki jo v času festivala lahko da Narodni dom Maribor. Art kamp je namreč po svoji dolžini in obsegu izjemen v Evropi. Ko sem naše dejavnosti predstavljala v tujini, med drugim v Dortmundu, v času Evropske prestolnice kulture Ruhr 2010, so se nam vsi čudili. Festivali s podobnimi vsebinami namreč trajajo največ teden dni, vsebine pa so praviloma plačljive. Pri nas pa so vse prireditve brezplačne.

Vaš odgovor na to, da naj bi Lent trajal skozi vse poletje, je Čitalnica na jasi.

Vsekakor. Čitalnica na jasi se je začela že pred Lentom in se bo nadaljevala tudi skozi vse poletje z delavnicami, bralnimi urami in koncerti. Kako odlično se je ta projekt prijel, opažamo že zdaj, saj zelo veliko turistov, ki pridejo v Maribor, obišče tudi v mestni park in v njem smo edini, ki ponujamo kulturne vsebine.

Kako pomemben financer Art kampa je Zavod Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012?

Seveda je pomemben, četudi nam je namenil 10 odstotkov manj sredstev kot lani, znesek so s 120.000 evrov znižali na 108.000 evrov. Kljub temu smo zmogli vzpostaviti trojni odrski program. Dopoldne gostimo najboljše šolske produkcije iz vse države, pri čemer bo vrhunec že prvi dan, ko bo Zborovski BUM: 1433 otrok iz 35 osnovnošolskih pevskih zborov bo opoldne zapelo dvanajst pesmi na Trgu Leona Štuklja. V popoldanskem programu bodo na sporedu plesne predstave, otroški Folkart, zvečer pa bodo koncerti. Za skupaj 48 odrskih produkcij imamo na voljo v proračunu 20.000 evrov.

Saj to je drobiž!

Takšna je realnost, več si nismo zmogli izboriti. Če denar, ki ga dobimo od EPK, preračunamo na urno postavko sodelujočih, pridemo na manj kot dva evra za uro dela. Pravzaprav smo tukaj skorajda sami prostovoljci, tudi nastopajoči, saj jim plačamo zgolj nekaj več kot potne stroške. Podpirajo naš projekt, ki je namenjen vsem, navdušeni so nad prizoriščem in se radi vračajo. Letos pridejo Katalena, Svetlana Makarovič, japonska violinistka Kana Otake, izraelska mojstrica orientalskega plesa Sadie...

Odkar organizirate Art kamp, imate težave z zavodom za spomeniško varstvo in zavodom za varstvo narave. Od Vladimirja Rukavine, direktorja Narodnega doma Maribor, smo izvedeli, da še zmeraj nimate njihovih soglasij?

Ne vem, zakaj jih še nimamo, saj vse naše postopke vodijo na občinski komunalni direkciji. Že v preteklosti smo se jim skušali maksimalno prilagoditi in smo zato veliko vsebin prenesli z zelenic na promenado. Razumem njihove bojazni, vendar ne morem spregledati dejstva, da park ni vzdrževan tako, kot bi moral biti. Zato bi morale pristojne institucije, ne pa mi organizatorji poskrbeti, da bi bili obiskovalci seznanjeni s tem, kje so rdeče cone in kako naj ravnajo ob nevihtah. Saj ljudje hodijo v park vse leto, ne samo v času Festivala Lent, ko moramo mi odgovarjati za njihovo varnost.

Za časnik Večer je neki uradnik cinično dejal, da se lahko palačinke pečejo tudi drugje, ne pa v mestnem parku. Če bi bilo po njegovo, v mestnem parku ne bi smelo biti prireditev.

Ne vem, kaj naj si mislim ob takšnih neumnostih. Vse naše vsebine so tesno povezane z naravo in ekologijo. Tudi zavod za varstvo kulturne dediščine je vključen v naše dejavnosti in bo teden dni sodeloval v delavnicah Utrip kultur. Zdaj pa samemu sebi noče dati soglasja, da bi smel to početi v parku.

Kaj če soglasij ne boste prejeli?

Ne vem. Posledic si ne znam zamisliti. Projekta vsekakor ni več mogoče ustaviti.