Bančni sistem je v težkem položaju, iz katerega mu po mnenju sveta Banke Slovenije lahko pomaga vlada, ki mora "v sodelovanju z bankami poiskati in uporabiti instrumente, s katerimi bi pospešila gospodarsko rast in vzporedno spodbudila dolgoročno varčevanje v bankah". Vloge gospodinjstev so se letos sicer okrepile, a se v nasprotno smer gibljejo vloge države. Krčenje obsega kreditiranja ob razdolževanju bank v tujini, pa centralna banka navaja razloge za nadaljnje zmanjševanje bilančne vsote bančnega sistema. Slovenske banke so imele tako ob koncu aprila v svojih bilancah skupno 49,4 milijarde evrov premoženja, ki se je od marca znižalo za skoraj 200 milijonov evrov, v medletni primerjavi pa za več kot pol milijarde evrov.

Pot navzdol nadaljuje tudi obseg posojil nebančnemu sektorju, ki se je aprila na mesečni ravni znižal za 4,4 odstotka, na 31,5 milijarde evrov, kar pomeni krčenje za kar 2,9 milijarde evrov v letni primerjavi in je posledica zlasti manjšega kreditiranja nefinančnih družb. Ne glede na razloge za zmanjševanje posojanja je to "z vidika izboljšanja poslovanja bančnega sistema skrb zbujajoče", opozarjajo pri Banki Slovenije.

Del razloga za slabše poslovanje so ob tem zagotovo oslabitve in rezervacije. Slovenske banke se zaradi slabih odločitev v preteklosti, ko so financirale tudi ekonomsko neupravičene projekte, soočajo z visoko rastjo deleža nedonosnih terjatev. Ta je bil po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lani med najvišjimi na območju evra, saj je bil prirast nedonosnih terjatev višji le še v Grčiji in na Irskem. Podatki Banke Slovenije kažejo, da se trend nadaljuje tudi letos, saj so stroški oslabitev in rezervacij v primerjavi z lansko prvo tretjino leta zrasli za 36 odstotkov. Njihov obseg je po aprilu verjetno že presegel 250 milijonov evrov, ob sedanji dinamiki rasti pa bi lahko do konca leta segel krepko čez milijardo evrov.

Svet Banke Slovenije zato pričakuje, da bodo banke ustrezno pospešile aktivnosti za reševanje slabih naložb in okrepile kreditiranje kreditno sposobnih komitentov. Le z novimi posojili perspektivnim gospodarskim družbam in projektom, ki so se lani financirali pretežno v tujini, bodo namreč sposobne izboljšati kakovost naložbenega portfelja. Ravno upravljanje naložb je po mnenju Umarja ena pomembnejših težav slovenskega finančnega sistema, saj v treh letih še ni prišlo do čiščenja naložb slabše kakovosti. "To je tudi posledica neučinkovitosti slovenskega pravnega sistema, kjer so stečajni postopki dolgotrajni in dopuščajo dodatno izčrpavanje podjetij," so dejali v Umarju, kjer opozarjajo na močno vlogo države v gospodarstvu, kar onemogoča upravljanje naložb po ekonomskih merilih.

jan.bratanic@dnevnik.si