Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je na novinarski konferenci v zvezi s plačami ravnateljev, s katerimi se je seznanila vlada in jih tudi javno objavila, poudaril, da to "ni nikakršen napad na ravnatelje". Vlada ni sprejela nobenih sklepov, je dejal Turk. Prepričan je, da je treba zaposlene dobro plačevati, še posebej tiste, ki dobro delajo.
Ob tem dodaja, da se dostikrat, predvsem v dialogu s sindikati, pojavlja ideja o nekakšni uravnilovki. "Smo proti temu, saj se zavedamo, da so tisti, ki v šolstvu dobro in veliko delajo, preslabo plačani, a so tudi taki, ki so za to, kar naredijo, predobro plačani," pravi Turk.
S polemiko o "prisilnem" upokojevanju tistih, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, se po Turkovih besedah poskuša prikazati omenjen ukrep kot "poseben udar" ministrstva oz. vlade na znanost in visoko šolstvo. Po ministrovem mnenju gre za popolnoma horizontalen ukrep v varčevalnem zakonu, ki velja za vse javne uslužbence.
Nismo posegli v standarde in normative
V zvezi s pravilnikom o šolskih počitnicah, ki je posegel v ureditev podaljšanega bivanja in s tem razburil predvsem šolski sindikat, pa je minister za izobraževanje izjavil, da si ne želi o tem nobenega dialoga s tistimi, ki za to nimajo nobene pravne osnove. "V ničemer nismo posegli v standarde in normative, kot se nam to poskuša podtakniti," ogorčeno pravi Turk.
"Naj povedo, kateri člen in alinejo smo kršili, sicer pa pričakujem, da nas bodo pustili delati tisto, za kar smo zadolženi," je bil jasen.
Pravilnik namreč določa, da podaljšano bivanje in dopolnilne dejavnosti ne smejo potekati istočasno, je pojasnil minister. S tem želijo po njegovih besedah doseči, da država ne bo plačevala dveh učiteljev za delo z istimi učenci ob istem času popoldne, ampak, da šole to ustrezno organizirajo. Pravilnik pa ne določa, da je treba šole zapreti ob 15.45 in ne pomeni, da bodo otroci po tem času brez varstva. Skrb staršev v zvezi s tem je popolnoma nepotrebna, zagotavlja minister.
"Bogate" svetovalne pogodbe znotraj državne uprave
Minister se je dotaknil tudi omejevanja sklepanja avtorskih pogodb. Kot je pojasnil, je bil namen tega ukrepa omejiti sklepanje "bogatih" svetovalnih pogodb znotraj državne uprave. Problem je po njegovem mnenju rešen z uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, kjer v nekaterih primerih nalaga odobravanje sklepanja pogodb še vedno ministrstvu. Minister je obljubil, da bodo o sklepanju pogodb hitro odločali.
"Model se zelo lepo izteče"
V nadaljevanju je državna sekretarka Mojca Škrinjar opozorila, da na ministrstvu še proučujejo, kako pravilnik o šolskem koledarju, ki krajša podaljšano bivanje, narediti čim bolj fleksibilnega, vsekakor pa bo otrokom zagotovljeno tisto število ur, ko bodo morali biti v šoli. V osnovni šoli starši plačujejo interesne dejavnosti preko proračuna in teh ur po zagotovilu Škrinjarjeve ne bodo skrčili.
So pa po njenih besedah dobili nekaj pripomb v zvezi s skrajšanim podaljšanim bivanjem. "Opravljene simulacije na več šolah so pokazale, da se ta model zelo lepo izteče, da se zagotavlja koncept podaljšanega bivanja, tudi predmetnik in obstoj interesne dejavnosti," poudarja Škrinjarjeva. Glede šolskih proslav oz. prireditev pa je omenila, da so v pravilnik dodali alinejo, da šole organizirajo druge proslave v skladu z letnim načrtom.
V. d. direktor direktorata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih Jurij Šink pa je predstavil prednosti načrtovanega združevanja in preoblikovanja srednjih šol. Glavni razlog za to je upadajoče gibanje števila rojstev, je dejal. Kriteriji pri združevanju srednjih šol so po njegovih besedah različni, saj ne gre samo za velikost šole.
Seveda so najprej na vrsti majhne šole z deficitarnimi programi, pa šole s skupnimi ali celo istimi programi, ki so lokacijsko blizu, pravi Šink in poudarja, da z združevanjem šol v večje centre, denimo v Mariboru, deficitarnim programom omogočajo, da se znotraj centra celo okrepijo. A noben dijak s 1. septembrom v šolo ne bo šel na drugo lokacijo, zagotavlja Šink.
