Hus je na današnji novinarski konferenci kategorično zanikal trditev ministra Žige Turka, podano v medijih, da so bili vabljeni na pogovor, kjer bi naj skupaj sprejeli odločitev za združevanje.

"Nasprotno, ravnatelji šol, ki naj bi se združile, smo bili poklicani v sobo na ministrstvu, kjer sta nam predstavnika ministrstva ob prisotnosti treh pravnikov prebrala diktat, da se naše šole s 1. septembrom združijo in da bodo v kratkem prejeli akte o ustanovitvi novih javnih zavodov," je dejal direktor in ravnatelj mariborske lesarske šole.

Po njegovih besedah doslej niso prejeli nikakršnega uradnega pojasnila, zakaj prihaja do združevanja šol, niti nobenega argumenta, zakaj se združuje prav njihovo šolo. Vse, kar vedo o združevanju, so slišali na omenjenem sestanku ter iz medijev, je dejal Hus in dodal, da bo očitno prvi uradni dokument s strani ministrstva sklep o ukinitvi zavoda kot samostojne pravne enote ter akt o ustanovitvi novega, ki ga bo nadomestil.

Zakaj je treba tako hiteti?

Na omenjeni šoli ne razumejo, zakaj je potrebno z odločitvijo o zmanjševanju števila srednjih šol tako hiteti in jo sprejeti brez kakršnegakoli pogovora s strokovno javnostjo, delavci v šolstvu in starši, ko pa je bila dosedanja praksa drugačna.

Skupaj z ravnateljico Visoke strokovne šole, ki prav tako deluje v okviru šole, Zdenko Steblovnik Župan, sta danes poudarila, da je njihova šola edina specializirana šola s področja lesarstva v severovzhodni Sloveniji. Gospodarski kazalci po njunih besedah kažejo, da je panoga v porastu, vladni strateški program pa zato predvideva, da bo do leta 2020 v lesarstvu zaposlenih 35.000 ljudi.

"Ti bodo morali nekje pridobiti strokovna znanja, zato se nam zdi samoumevno, da drugo največje slovensko mesto obdrži specializirano šolo za lesarsko industrijo, ki v njem zelo uspešno deluje že več kot 60 let," sta poudarila Hus in Steblovnik Županova.

Od ministrstva pričakujejo pojasnila

Od ministrstva pričakujejo jasne, nepolitične in neposredne odgovore o tem, s kakšnimi strokovnimi argumenti se ukinja samostojnost njihove šole ter zakaj odločitve sprejemajo enostransko. Menijo namreč, da bi bilo bolj smiselno z nepremišljenimi ukrepi združevanja počakati še vsaj eno šolsko leto, v vmesnem času pa opraviti temeljito javno razpravo o racionalizaciji ali reformi srednjega in višjega šolstva v Sloveniji.

O združevanju šol smo že poročali. Na lesarski šoli so potezo ministrstva označili za "samovoljno", ob tem pa so nekatere trditve ministra Žige Turka postavili na laž. Preberite:

LŠMB o združevanju šol: Gre za enega največjih posegov v avtonomijo šolstva v zadnjih šestdesetih letih